Galerija
VREMENSKI OBETI
Prihaja snežni kaos? Hladen december in več snega: kaj napovedujejo modeli za zimo 2025/2026
Glavni razlog je zelo zgodnje nenadno segrevanje stratosfere.
Zdise, da bo imela Evropa letos bolj klasičen začetek zime: hladen december, relativno stabilen januar in postopno segrevanje proti koncu zime. FOTO: Roman Šipić, Delo
Agencija republike Slovenija za okolje (ARSO) napoveduje, da se bo v četrtek od zahoda pooblačil. Predvsem v zahodnih in deloma osrednjih krajih bodo občasno padavine. Meja sneženja bo sprva precej nizko, a se bo čez dan postopno dvigovala. V petek bodo padavine zajele večji del Slovenije. V notranjosti bo lahko snežilo tudi do nižin.
Dolgoročne napovedi za zimo 2025/2026 vse bolj kažejo, da bi lahko Evropa doživela hladnejši in bolj snežen začetek zime kot običajno. Glavni razlog je zelo zgodnje nenadno segrevanje stratosfere, eno najzgodnejših zabeleženih v zadnjih sedmih desetletjih, ki je že znatno porušilo polarni vrtinec.
Kaj je La Niña?
La Niña je pomemben del globalnega podnebnega sistema, ki vpliva na razporeditev toplote in vlage po svetu. Pogosto prinaša izrazite vremenske ekstreme – obilne padavine v Avstraliji, suše v Južni Ameriki in hladnejše zime v severni Evropi. Čeprav njen vpliv na Slovenijo ni neposreden, lahko ob močni La Niñi tudi pri nas nekoliko naraste možnost hladnejše in snežene zimo. La Niña nastane, ko se zaradi sprememb v zračnem tlaku nad tropskim delom Tihega oceana okrepi vpliv vzhodnih vetrov. Ti vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo proti zahodnemu delu oceana, torej proti Aziji in Avstraliji. Ker se topla voda pomakne proti zahodu, se ob obalah Južne Amerike dvigne hladna voda iz globin, kar močno ohladi površje morja v vzhodnem Pacifiku. Z nižjo temperaturo morja se zmanjša izhlapevanje in količina vlage v zraku, zato nad vzhodnim Pacifikom prevladuje suho vreme. Nasprotno pa se v zahodnem delu oceana poveča izhlapevanje, kar prinaša pogostejše padavine in poplave v Avstraliji in jugovzhodni Aziji, medtem ko južnoameriške obale doživljajo suše, so navedli na meteoinfo.si.
Poleg tega ima dodaten vpliv šibka La Niña v Pacifiku, ki sicer najbolj prizadene Severno Ameriko, posredno pa spreminja tudi vzorce kroženja zraka v Evropi.
December naj bi bil na večjem delu celine hladnejši od povprečja
Visok zračni tlak nad severno Evropo in nizek zračni tlak nad srednjo in južno Evropo bosta ustvarila vzhodni in severovzhodni tok zraka. Ta konfiguracija je ugodna za spust hladnih zračnih mas iz Baltika in zahodne Rusije v notranjost, na mnogih območjih pa naj bi padlo več snežnih padavin kot v prejšnjih letih. Ta porazdelitev zračnega tlaka povečuje možnost zgodnje snežne odeje v Evropi, nekatere regije pa bodo imele tudi večjo možnost belega božiča, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, je tako navedel Severe Weather.
Ta vzorec se bo predvidoma nadaljeval tudi januarja. Blokada nad Grenlandijo in visok zračni tlak v severnem Atlantiku bosta še naprej usmerjala hladen zrak proti Evropi, zato se pričakuje nadaljevanje hladnejšega vremena, čeprav z nekoliko manj padavinami. Temperature bodo v mnogih regijah nekoliko podpovprečne, dotoki hladnega zraka s severa in severovzhoda pa lahko povzročijo občasne snežne padavine, zlasti v notranjosti celine.
Kaj je polarni vrtinec
Pri Arso pravijo, da gre za kot obsežen vremenski sistem oziroma splošno kroženje zraka v ozračju, ki se vrti nad severnim polom in sega vse tja do približno 45. stopinje geografske širine. Ta vrtinec obstaja na več nivojih atmosfere. Spodnji del, v troposferi, je tisti, kjer se odvija večina vremena, ki ga poznamo. Zgornji, močnejši del pa biva visoko nad njim, v stratosferi, ki je tudi dom ozonske plasti. Oba dela sta povezana in skupaj tvorita zimsko cirkulacijo.
Februar bi lahko prinesel spremembe, glede na razpoložljive modele. Napovedi kažejo na postopno regeneracijo polarnega vrtinca, kar pogosto pomeni stabilnejše in toplejše vreme v drugi polovici zime. Čeprav se lahko mesec začne hladneje, se pričakuje, da se bodo temperature v februarju nad večjim delom celine vrnile na nadpovprečne vrednosti, padavine pa bodo ostale večinoma okoli povprečja.
Tako se zdi, da bo imela Evropa letos bolj klasičen začetek zime: hladen december, relativno stabilen januar in postopno segrevanje proti koncu zime. Vloga zgodnjega segrevanja stratosfere je ključna, saj takšni dogodki pogosto sprožijo vdore hladnega zraka proti srednjim zemljepisnim širinam, kar bi lahko ponovno oblikovalo značilen zimski scenarij.
Nekatere najpomembnejših zgodb smo ustvarili z vašo pomočjo.
Delite z nami svojo zgodbo na varen način.Pošljite nam zgodbo
IZBRANO ZA VAS
IZBRANO ZA VAS
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.