Metlika je solidarna občina: v stiskah telefoni ne potihnejo

Ko zagori hiša, voda zalije kleti, družina ostane brez sredstev za preživetje, otroci pa brez šolskih učbenikov … telefoni v pisarni Zalke Klemenčič, sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Metlika, na podstrešju Gasilskega doma Metlika, ne potihnejo. S požrtvovalnim delom ta humanitarna organizacija pomaga ljudem v stiski in skrbi za darovalce krvi, ki z nesebičnostjo rešujejo življenja. Od skupno 2220 krvodajalcev jih je 1300 aktivnih, kar predstavlja 15 odstotkov občanov.

»Domovini sem leta 1972 služil v Kragujevcu. Med vojaki, ki so se postavili v vrsto za odvzem krvi, sem bil tudi jaz. Od takrat pa do dopolnjenih 65 let sem kri daroval 125-krat, skupaj približno 50 litrov. To mi res veliko pomeni, prav tako kot moji mami, ki je bila tudi redna krvodajalka, in bratu ter njegovemu sinu, ki sledita tej tradiciji,« je bil ponosen Jože Kreč. Vid Šalinger je prvič daroval kri kot vojak v Nišu leta 1977. »Nihče v družini ni bil krvodajalec, mama denimo ni hotela o tem nič slišati. Jaz pa se po odvzemu krvi, doslej že 85-krat, počutim res dobro. Lahko bi rekel, da čutim potrebo po tem,« je Vid dejal na tradicionalnem zahvalnem večeru Moč humanosti, na katerem so se poklonili 25 krvodajalcem za njihove častne dosežke.

Z leve: Mojca Stopar Zevnik, Zalka Klemenčič in Martina Legan Janžekovič

Zaradi uhajanja plina po zamenjavi plinske jeklenke v kuhinjskem elementu je požar zajel podstrešje družinske hiše Kuzmijakovih v Bušinji vasi. Gospodar Jožko, sicer gasilec, je poskušal omejiti ognjene zublje, ki so bruhali visoko pod strop. Pri tem, brez zaščitne maske in opreme, se je poškodoval in obležal v bolnišnici. Kljub hitremu posredovanju članov PGD Radovica, ki so imeli takrat vajo, so bivalni prostori okoli 120 kvadratnih metrov velikega opremljenega stanovanja, kot je dejala žena Valerija, postali neprimerni za bivanje, v otroški sobi je dim zahteval življenje šestletnega kužka Rexa. Požar je povzročil veliko škode.

»Znova smo, kot že mnogokrat, pokazali, da skupaj zmoremo. Akcija, ki je trajala skoraj mesec in pol, je bila odzivna. Na poseben račun je priteklo dobrih šest tisoč evrov, ki so večinoma namenjeni za nakup pohištva in opreme tudi za šoloobvezni učenki metliške osnovne šole, 12-letno Kajo in 14-letno Lano,« je ob koncu sanacije povedala Klemenčičeva in dodala, da so lani podobno pomagali dvema družinama po požaru.

Jožko Kuzmijak na pogorišču

»Že nekaj let sem prostovoljec Rdečega križa, ki je moj drugi dom, bi lahko rekel. Zidarija mi gre od rok, prav tako montaža pohištva. Ja, hudo je, ko vidiš ljudi v stiski,« je med sestavljanjem pohištva povedal Martin Matekovič.

Med prostovoljci, ki so priskočili na pomoč, je bila tudi vaščanka Barbara Režek, ki dobro razume stisko ob požaru. »Septembra 2023 so ognjeni zublji v hiši mojih staršev v Metliki uničili več kot 230 kvadratnih metrov ostrešja ter vse prostore s pohištvom, opremo in stroji. Takrat človek ostane sam, a kmalu spoznaš, da so ob tebi drugi – znani in neznani ljudje. Mnogi so pomagali, da je pogoreli del hiše obnovljen, v mobiliziranje skupnosti pa je prvi priskočil Rdeči križ z našo Zalko. Ker vem, kako hudo je v takšni situaciji, sem se takoj odzvala in sovaščanom ves čas pomagala pri sanaciji,« je bila Barbara ganjena ob solidarnosti, ki je je bila deležna družina Kuzmijakovih.

Že četrt stoletja

Metličani vedno priskočijo na pomoč, kadar je treba. Hvaležni so vodstvu Rdečega križa, predsednici Mojci Stopar Zevnik, Zalki ter številnim prostovoljcem, ki v dušo poznajo slehernega občana – še posebno tiste, ki so še pred kratkim živeli povsem običajno življenje, danes pa so primorani zaprositi za pomoč.

Rdeči križ je vodil akcijo tudi pri zbiranju sredstev, ko je zgorelo pri Francu Jakljeviču.

Lani so zbrana sredstva namenili za obnovo bivalnih prostorov, pomoč po dveh požarih, nakup in namestitev hišnega dvigala za invalidno osebo, terapije za otroke s posebnimi potrebami, pomoč ob poplavah, nakup hrane in plačilo položnic. Letos bo zbranih osem tisoč evrov šlo za nakup in vgradnjo hišnega dvigala, ki bo otroku s posebnimi potrebami omogočilo dostop do stanovanja z invalidskim vozičkom. Otrok je pri porodu doživel dihalno stisko, zato je njegovo življenje od prvih dni prepleteno z rednimi pregledi pri specialistih, številnimi preiskavami in različnimi terapijami, ki so predvsem samoplačniške, saj jih javni zdravstveni sistem ne zagotavlja dovolj. Bolezen mu otežuje vsakodnevno življenje – ne more hoditi, samostojno sedeti, potrebuje pomoč pri hranjenju in osebni negi. Družina se sooča z izzivi pri njegovem gibanju, saj ga je treba večkrat na dan dvigovati in prenašati po stopnicah, kar postaja vse težje, saj raste in pridobiva težo.

»Ponosni smo na občane in vse, ki vodijo delo Rdečega križ ter pomagajo. Mi smo solidarna občina, in to največ šteje,« je dobrodelnemu koncertu noto dala metliška županja Martina Legan Janžekovič.