
Galerija

Vsako leto država in Evropska unija za izboljšanje življenjskih razmer v romskih naseljih namenjata milijone evrov. A kljub ogromnim vsotam številni Romi še vedno živijo brez osnovne infrastrukture – brez vode, kanalizacije in urejenih cest. Denar se razprši po občinah in društvih, učinki pa so pogosto počasni ali neopazni.
V Sloveniji je 25 občin, v katerih so evidentirana romska naselja. Te občine iz državnega proračuna prejemajo 3,5 odstotka višja sredstva kot druge, v Pomurju, kjer je revščina večja, pa še enkrat več.
Največ denarja med njimi dobijo Novo mesto, Metlika, Črenšovci, Lendava, Rogašovci in Dobrovnik. Samo Novo mesto je v zadnjih štirih letih prejelo več kot 2,1 milijona evrov dodatnih sredstev.
Ta denar naj bi bil namenjen izboljšanju bivalnih pogojev – vodovodu, elektriki, kanalizaciji in cestam. Toda v praksi se stanje v številnih naseljih komaj premakne.
V občini Metlika trenutno gradijo kanalizacijo v naselju Boriha. Vrednost projekta je 360.000 evrov, od tega 250.000 prispeva država.
V Črenšovcih urejajo ceste v naselju Trnje, kjer bodo dela stala okoli 301.000 evrov, v Lendavi asfaltirajo pot v Dolgi vasi za 185.000 evrov, Dobrovnik pa obnavlja čistilne naprave.
Kljub temu mnogi prebivalci pravijo, da se spremembe premikajo prepočasi. »Na papirju gre ogromno denarja, a v naših vaseh se ne vidi veliko. Ceste so še vedno blatne, otroci pa brez igrišča,« pravi prebivalec romskega naselja pri Novem mestu.
Poleg občin sredstva prejemajo tudi romske organizacije in zveze. Po podatkih Erarja je Svet romske skupnosti Republike Slovenije v zadnjih letih razdelil več kot 2,7 milijona evrov.
Največji prejemnik je Zveza Romov Slovenije, ki je prejela skoraj 700.000 evrov. Denar so prejele tudi organizacije Preporod, Umbrella – Dežnik, Nevo drom in Pušča.
Del projektov financira Evropska unija, predvsem iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Denar je namenjen zaposlovanju, izobraževanju, socialni vključenosti in ureditvi naselij.
Država je že med letoma 2007 in 2012 za urejanje romskih naselij namenila približno 16 milijonov evrov, a stanje v mnogih občinah se od takrat ni bistveno izboljšalo.
Občine opozarjajo, da projekte zavirajo birokratski postopki in težave z zemljišči, romski predstavniki pa menijo, da sredstva pogosto ne pridejo do tistih, ki jih najbolj potrebujejo.
Kljub vsem obljubam in denarnim vložkom številni Romi še vedno živijo brez osnovnih pogojev za dostojno življenje.