Minister obljubil brezplačen študij, omejitve pri izrednih

LJUBLJANA – Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v intervjuju za sobotno prilogo Dnevnika izrazil prepričanje, da novi zakon o visokem šolstvu ne bo skomercializiral visokega šolstva. Po njegovi oceni se bo število mest za plačljiv izredni študij celo zmanjšalo. Glede projekta Državljanska vzgoja je zatrdil, da je bilo vse po pravilih.

Več evrov za šolstvo

Po Pikalovem mnenju novi zakon prinaša stabilnejše financiranje visokega šolstva, saj se bodo sredstva za visoko šolstvo tudi v primeru, da BDP ne bo naraščal, postopoma zviševala. Poviševala se bodo po dva odstotka letno, če bo gospodarska rast nižja od dveh odstotkov. Če bo višja, pa se bodo povečevala hitreje, pravi. Pri tem računa, da bomo zastavljeni cilj, ki nas bo uvrstil med države s povprečnim ali rahlo nadpovprečnim deležem BDP za visoko šolstvo, dosegli v sedmih, osmih letih.

Po novem zakonu nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu ne bo več treba obravnavati vsakega novega ali prenovljenega študijskega programa posebej – to bo morala storiti le prvič. »Nato pa bo univerza ali fakulteta lahko program spreminjala ali dopolnjevala sama,« je povedal v pogovoru za današnji Dnevnikov Objektiv.

Ostaja brezplačno

Pikalo zagotavlja, da tudi z novim zakonom o visokem šolstvu to ostaja brezplačno. To, da bo zakon določil, da lahko visokošolski zavodi na 100 brezplačnih vpisnih mest razpišejo do 40 plačljivih mest za polni študij, pa se mu zdi dobro. »Težava je namreč v tem, da zdaj ni nobene omejitve, koliko je lahko v nekem programu rednih in koliko izrednih študentov. Imamo fakultete, ki razpišejo nekajkrat več mest za izredni študij kot za rednega,« pravi. Ob tem dodaja, da bo tako delež za plačljivi študij prvič v zgodovini omejen, skupno število študentov, ki plačujejo študij, pa bo zato manjše.

Število plačljivih mest se bo po njegovi oceni zniževalo, ker se delež o tem, koliko je lahko plačljivih in koliko brezplačnih študijskih mest ne nanaša na institucijo, ampak na posamezen program. V zakon pa so tudi že vgradili dodatno varovalko, ki jo je predlagal Slavko Gaber, da se število brezplačnih vpisnih mest na posameznem programu glede na predhodno obdobje ne sme zmanjšati. To je pomembna, na novo vgrajena varovalka, pravi.

Dodatna varovalka, da zavodi ne bodo razpisovali preveč plačljivih mest, je po njegovem tudi ta, da dokler brezplačna mesta ne bodo zasedena, visokošolski zavodi ne bodo mogli razpisovati plačljivih mest: »Zdaj imamo zavode, ki razpišejo 10 mest na rednem študiju in 40 na izrednem, in nihče jim nič ne more. Imamo tudi programe, ki so razpisani samo izredno. Za povrh zdaj višina šolnin ni določena, v prihodnje pa bodo omejene.«

Sicer pa pravi, da zakon dnevno dopolnjujejo in da ni še v nobenem formalnem postopku. »Želim si, da bi bil maksimalno usklajen z vsemi socialnimi partnerji, preden gre naprej v postopek,« dodaja.

Sporno financiranje?

V intervjuju je Pikalo odgovarjal tudi na vprašanja o sredstvih, ki jih je leta 2009 FDV za projekt Državljanska vzgoja, ki ga je vodil sam, fakulteti nakazalo ministrstvo za šolstvo, ki ga je vodil Igor Lukšič. Na vprašanje, ali se mu zdi normalno in higienično, da je Lukšič sredstva dodelil projektu, ki ga je vodil Pikalo kot njegov strankarski kolega, na FDV pa koordiniral Lukšičev brat, Pikalo odgovarja, da se na projekt »ni prijavil ne Jernej Pikalo ne Andrej Lukšič, ampak FDV z listo raziskovalcev«.

»Niso se torej trije osebki dogovorili, kako si bodo razdelili denar iz evropskih skladov. Vse je potekalo v skladu s pravili,« zatrjuje. Dodal je še, da o razpisu in projektu ne odloča ministrstvo samo, ampak je v odločanje vključena cela vrsta drugih organov in služb.

Dotaknil se je tudi uvedbe šolskih uniform, o uvedbi katerih naj bi bilo več znano maja. Ob tem je izrazil osebno mnenje, da omenjenih uniform ne potrebujemo.