Minister Rončević imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, v njem zanimiva imena

Najnovejši rezultati mednarodne raziskave PISA 2025 so razkrili skrb vzbujajoč padec znanja slovenskih šolarjev na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, pri čemer ima Slovenija med sedemdesetimi sodelujočimi državami celo največje padce. Na to se je ostro odzval minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević ter napovedal celovito reformo šolskega sistema, vključno z ukinitvijo devetletke in vrnitvijo osemletke, kot smo že poročali.

Napovedane spremembe so, kot se pogosto zgodi pri nas, povzročile veliko napetosti. Minister Rončević je na družbenem omrežju X razkril, da je napoved reforme očitno močno pretresla pedagoški establišment: »Burna strokovna in javna razprava je legitimna in pričakovana. Ni pa sprejemljivo, da praoče devetletke, nekdanji minister Slavko Gaber, kliče zaposlene na ministrstvu in od njih zahteva, naj ustavijo reformo.«

Kljub pritiskom na ministrstvu vztrajajo pri spremembah in obljubljajo vrsto ukrepov, s katerimi naj bi naslovili tako kadrovsko krizo kot padec ravni znanja.

Od štipendij do stanovanjske politike 

Pomanjkanje učiteljev se po podatkih PISA in analizah samih pristojnih organov še naprej poglablja. Na ministrstvu zatrjujejo, da težavo rešujejo z več prepletenimi ukrepi. Za študijsko leto 2026/2027 tako razpisujejo 200 štipendij po 300 evrov mesečno za študente pedagoških programov, zlasti s področja naravoslovja in posebnih potreb, ter namenjajo 1,25 milijona evrov za subvencioniranje šolnin strokovnim delavcem, ki se dodatno izobražujejo.

Obenem napovedujejo sistemsko pripravništvo v vrednosti približno 6 milijonov evrov, v okviru katerega bo razpisanih 170 mest v šolah in 80 v vrtcih. Kadrovsko vrzel naj bi premoščali tudi z alternativnimi potmi v učiteljski poklic, fleksibilnejšim zaposlovanjem kandidatov brez strokovnega izpita ali pedagoške izobrazbe za določen čas ter z dopolnilnim delom pri istem delodajalcu. Med obljubljenimi ukrepi navajajo še novo plačno reformo, spodbujanje občin k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj mladim učiteljem ter krepitev ugleda, avtoritete in avtonomije učiteljskega poklica, s čimer naj bi učitelje zaščitili pred vse pogostejšimi pritiski staršev in nasiljem.

Spremembe učnih načrtov, NPZ in konec »inflacije petic«

Poleg kadrovskih vprašanj na ministrstvu obljubljajo še prenovo ocenjevanja, učnih načrtov ter nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature, ki naj bi po novem zanesljiveje merila dejansko znanje. Minister Rončević je ob tem že opozoril na nujnost obvladovanja inflacije odličnih ocen: »Ne morejo in ne smejo biti vsi učenci odličnjaki. Če najvišje ocene postanejo pravilo, ocenjevanje izgubi svojo informativno vrednost, odličnost pa svoj pomen.«

Učne načrte naj bi razbremenili vsebin, ki otežujejo osredotočenost na temeljna znanja. Znotraj tega napovedujejo poseben poudarek zgodnjemu opismenjevanju: »Cilj bo, da se otroci praviloma opismenijo že v prvem letu šolanja, saj je dobra bralna pismenost temelj uspešnega učenja na vseh drugih področjih. Učencem, ki bodo potrebovali dodatno pomoč, bo ta zagotovljena zgodaj in intenzivno.«

Delovne navade, vztrajnost in osebna odgovornost

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da zgolj spremembe meril ne bodo dovolj, ampak želijo okrepiti delovne navade, vztrajnost in osebno odgovornost učencev: »Motivacija ne izhaja iz nižjih ali višjih kriterijev sama po sebi, temveč iz jasnih pričakovanj, pravičnih meril, občutka napredka in zavedanja, da je trud smiseln. Naš cilj je šola, ki spodbuja znanje, nagrajuje prizadevnost in vsakemu učencu pomaga doseči njegov največji potencial.«

Ali bodo obljubljeni ukrepi in napovedana reorganizacija šolstva res izboljšali slovenski šolski sistem, bo pokazal čas. Prve večje sistemske spremembe namreč napovedujejo za šolsko leto 2028/2029.