Ministrica za javno upravo: Nihče ne bo na slabšem, kot je danes ( VIDEO)

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po sestanku s sindikati javnega sektorja predstavila izhodišča za spremembo plačnega sistema.

Javni sektor izrazito neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve

»Danes smo po dvomesečnem čakanju končno predstavili izhodišča za prenovo plačnega sistema vsem 45 reprezentativnim sindikatom javnega sektorja. Skupna ugotovitev je, da enotnega plačnega sistema, kot je bil zastavljen v letu 2008, ni več. Odločili smo se, da predstavimo skupne temelje sistema plač v javnem sektorju. To bi bil tudi t. i. nov zakon, ki bi nadomestil enotni plačni sistem,« je dejala ministrica.

»Skozi naše analize se je izrazito pokazalo tudi, da je javni sektor v vseh segmentih izrazito neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve. Vemo, da imamo zelo veliko nezadovoljstva zaradi uravnilovke, ki je posebej izrazita v spodnji tretjini plačne lestvice oz. pod minimalno plačo,« je pojasnila Ajanović Hovnikova.

In še: »Čeprav se je število uslužbencev v celotnem javnem sektorju od leta 2015 do vključno 2022 dvignilo za 21 tisoč oseb, je mlajših od 35 let zgolj 1100. To je nekaj, kar nas mora skrbeti.«

Kaj bodo cilji novega plačnega sistema? »Cilji plačnega sistema bodo: zagotoviti ustrezno in stimulativno plačilo za delo, povečanje učinkovitosti posameznega dela JS, zagotoviti kakovostno in dostopno javno storitev. Ob tem se zavedamo, da samo prenova plačnega sistema ne bo dovolj,« je pojasnila. 

Ni dopustno, da je katerokoli delo vrednoteno manj, kot je minimalna plača

»Ni dopustno, da je katerokoli delo vrednoteno manj, kot je minimalna plača, zato se bo nova plačna lestvica oblikovala na način, da se bo začela s prvim plačnim razredom, ki bo predstavljal minimalno plačo,« je zagotovila ministrica. In dodala: »Prioriteta, ki jo moramo nasloviti takoj, je anomalija, zaradi katere se 25 tisoč javnih uslužbencev v tem trenutku nahaja pod minimalno plačo.«

Nihče ne bo na slabšem, kot je danes

»Po predlogu nove plačne lestvice se bodo največ povišale osnovne plače v spodnjem delu tretjine. Nihče pa ne bo na slabšem, kot je danes. Uveljavitev nove plačne lestvice je predvidena do najpozneje 1. 1. 2024.«

Prvi odziv sindikalistov: pogajanja bodo dolgotrajna in naporna

Po predstavitvi izhodišč za reformo plačnega sistema v javnem sektorju vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da je še veliko nejasnosti. Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. Za oba pa je sporen predlog zamrznitve napredovanj. 

Sama napoved vzpostavitve plačnih stebrov, znotraj katerih bi se urejala plačna razmerja za posamezne skupine v javnem sektorju, po Štrukljevih besedah ni toliko problematična, kot je zanj problematično, če bodo med stebri razlike na primer tudi, ko gre za obseg napredovanj, za višino sredstev, ki bodo rezervirana za delovno uspešnost, in podobno. V tem delu pričakujejo dodatne odgovore, je dejal Štrukelj.

Prav tako po njegovih navedbah niso bila povsem enoznačna vladna pojasnila, kako se bo odpravljajo plačna nesorazmerja. Da so glede odpravljanja plačnih nesorazmerij v tem trenutku še nejasnosti, je ocenil tudi Počivavšek. Tako za Počivavška kot Štruklja pa je sporen vladni predlog zamrznitve napredovanj. Gre za zelo, zelo tvegano napoved, še posebej, ker nekateri deli javnega sektorja brez napredovanj tako rekoč ne morejo funkcionirati, je menil Štrukelj. Počivavšek je predlog za zamrznitev napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti izpostavil kot enega najbolj spornih vladnih predlogov. Precej težav vidi tudi v tem, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Ocenjuje namreč, da utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.