Ker imamo v Sloveniji dobro delujoči samo dve prehranski verigi – perutninarsko in mlečno –, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavilo projekt vzpostavitve regijskih prehranskih verig, ki naj bi jih najprej vzpostavili z javnimi zavodi. Pripravljavci projekta pravijo, da gre za celovit pristop, ki naj bi povezal lokalno pridelavo, predelavo, skladiščenje in distribucijo hrane za javne zavode. Problem je namreč že v tem, da je lokalna pridelava razdrobljena, pridelovalci in predelovalci pa težko zagotavljajo enotne standarde, zadostne količine in dolgoročno načrtovanje. Administracija in zapleteni postopki javnega naročanja vse še dodatno otežujejo. »Verige ne funkcionirajo in so zelo razpršene, zdaj pa smo na prelomni točki, ko se tega ne le zavedamo, ampak smo se tudi zavezali, da je treba verige povezati tako, da imamo vsi državljani nekaj od tega,« pravi Maša Žagar, državna sekretarka z ministrstva za kmetijstvo.
V javnih zavodih – vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in v Slovenski vojski – letno pripravijo več kot 219 milijonov obrokov v vrednosti več kot 415 milijonov evrov. Toda delež lokalnih in ekoloških živil ostaja nizek, saj je ponudba razdrobljena, manjka pa tudi organizacije in logistična povezanost. »Na eni strani imamo kmete, ki svojih pridelkov ne morejo prodati, in na drugi zavode, ki ne morejo kupiti toliko lokalne hrane, kot bi želeli,« ugotavljajo na ministrstvu. Tudi zaradi mednarodnih razmer in zavedanja, da se uvozne poti lahko hitro prekinejo, so pripravili model regijskih prehranskih verig, ki naj bi povezal pridelovalce, predelovalce, logistične izvajalce in javne zavode. S tem pristopom Slovenija krepi lokalno gospodarstvo, povečuje prehransko oskrbo, oživlja podeželje, zmanjšuje ogljični odtis in postavlja temelje dolgoročni prehranski varnosti in trajnosti.

Delujoče prehranske verige so za vsako državo strateškega pomena. FOTO: Jure Eržen
Na eni strani imamo kmete, ki svojih pridelkov ne morejo prodati, in na drugi zavode, ki ne morejo kupiti toliko lokalne hrane, kot bi želeli.
Končni cilj je bistveno povečati samooskrbo
Osrednja točka novega sistema bo nacionalna digitalna platforma, ki bo omogočala natančno planiranje pridelave, optimizacijo logistike, preglednost cen, sledljivost celotne verige »od vil do vilic« in učinkovitejše upravljanje zalog. Ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko pripravlja pilotni projekt, s katerim bodo model preizkusili v realnosti. Postopoma ga bodo prenesli v vrtce, šole, bolnišnice in domove za starejše oziroma na območje celotne države. Končni cilj je bistveno povečati samooskrbo, tako da bi imeli v javnih zavodih vsaj 30 odstotkov več lokalnega sadja in zelenjave, nižje logistične stroške, manj zavržene hrane, večjo sledljivost živil ter več vključenih kmetov, zadrug in predelovalcev.

Cilj projekta je, da bi javni zavodi naročevali za vsaj 30 odstotkov več lokalnih pridelkov. FOTO: Arhiv Kmetije
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić dodaja: »Projekt regijskih prehranskih verig je trenutek, ko Slovenija končno postavlja svojo prehransko varnost na prvo mesto.« Minister za obrambo Borut Sajovic pa je dejal, da so kratke prehranske verige naša skupna odgovornost in priložnost za prihodnost. Anita Jakuš, predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je poudarila, da je projekt regijske prehranske verige zelo spodbuden: »Posodobil bo slovensko pridelavo in predelavo, če bodo pridelovalci prepoznali interes in možnost, da svoje proizvode kakovostno predelajo ter prodajo z višjo dodano vrednostjo. A to seveda ne gre čez noč.«