

Udeleženci kolonije in njihovi mentorji FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić

Benjamin Adamič je bil najboljši v delavnici montažne plastike.

Benjamin Adamič in Pika Benčina

Vsestranski Kevin Mark Pyngrope Tekavec




Zavod za izobraževanje in Kulturo (ZIK) Črnomelj je pred časom v svojih prostorih pripravil 18. Mednarodno kiparsko kolonijo mladih Črnomelj (MKMMČ) 2025. Na njej je letos na štirih različnih delavnicah sodelovalo 29 mladih kiparjev, starih od 12 do 15 let, iz Slovenije in Hrvaške. Mladi so pod vodstvom izkušenih mentorjev (Boštjan Kavčič, Uroš Strugar, Satya Pene in Tomislav Herega) ustvarjali na še posebno aktualno temo miru in skozi kiparsko umetnost dokazali, da si želijo le strpnosti, sodelovanja ter rasti v skupnosti in miru.
Zanje mir pomeni več kot le odsotnost vojn – je sožitje, razumevanje in spoštovanje med ljudmi. S svojimi deli so pokazali, da mir vidijo v toplih odnosih, svobodi izražanja in povezanosti z naravo. »Nekateri so ga upodobili kot nežnost in varnost doma, drugi kot upanje za boljši svet. Verjamejo, da se mir začne v vsakem posamezniku in da ga moramo graditi vsak dan – z majhnimi, a pomembnimi dejanji prijaznosti in spoštovanja,« je vtise z druženja z mladimi ustvarjalci, ki so se v svojih stvaritvah dotaknili tudi lanskega tematskega leta domovine, povezanega z mirom, že od prvega srečanja strnil Tadej Fink, organizator kulturnih dogodkov pri ZIK.

Letos je kolonija zaradi obnove kulturnega doma, v katerem je pred 81 leti zasedal SNOS in ki je poleg Cankarjevega doma edini dom v lasti države, potekala v nekoliko drugačnem, utesnjenem, a prav zato prijetnejšem in pristnejšem okolju. Mladi umetniki so v kiparskih delavnicah ustvarjali drug ob drugem, drugič zapovrstjo tudi v delavnici 3D-modeliranja, ki pomeni prihodnost v umetnosti, ko so z računalnikom oblikovali svoje poglede na temo miru. »Med novimi znanci sem kot na ladji, ki varno pluje z mojim izdelkom. V ospredju je klavir, iz katerega izhaja melodija, nad njo pa oblak, na katerem mirno spi človek. Sprva sem si želel, da bi se človek ob zvokih klavirja spočil na zemlji, vendar mi je mentor svetoval, naj ga dvignem v oblake. Verjetno je imel prav – morda me je s tem tudi prepričal, da se po devetletki vpišem v srednjo šolo likovne izobrazbe: na Gimnazijo Črnomelj ali umetniško šolo v Novem mestu,« si želi Benjamin Adamič, učenec sedmega razreda OŠ Belokranjskega odreda iz Semiča, ki se je najbolj izkazal v delavnici montažne plastike z delom Tihi mir klavirja.

Človek sredi kaosa, ki išče svoj mir, je stvaritev Pike Benčina, učenke OŠ Stari trg ob Kolpi, ki se vsak dan na pouk vozi iz hrvaške vasice Blaževci onstran Kolpe. Po končani osnovni šoli si želi nadaljevati izobraževanje na oblikovni šoli v Ljubljani. Rok Mavsar iz Lokev, učenec devetega razreda OŠ Milke Šobar - Nataše Črnomelj, je v glini oblikoval tri kitare s krošnjo in moža, ki sedi zraven. Umetnina mu je dala še več poguma, da se bo jeseni vpisal na šolo v Novem mestu. »Moč kolonije je v tem, da se je v dveh dneh osem mentorjev, med katerimi so likovniki in študentje likovnih umetnosti, resnično posvetilo razkrivati talente pri vsakem učencu, česar v šoli ne morejo pričakovati,« je še dejal Fink in dodal, da so učenci vseh osnovnih šol iz Bele krajine sodelovali pri izdelavi lampijonov, ki krasijo trg pred občino. »Ta kolonija je zelo dragocena, saj učenci veliko delajo, ustvarjajo z rokami, kar spodbuja razvoj določenih centrov v možganih. Tako se pokaže, da je to vredno. Takšna je bila tudi moja pot,« je povedal doc. mag. Metod Frlic, predavatelj na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Skupaj s Tejko Pezdirc in Uršo Toman je bil del tričlanske strokovne komisije, ki je za zmagovalca kolonije in najboljšega v delavnici 3D-modeliranja razglasila Kevina Marka Pyngropeja Tekavca – z delom Pobeg – z OŠ Stari trg ob Kolpi. Prejel je tudi nagrado; ustvarjanje na kiparski koloniji Ernestinovo na Hrvaškem. Najboljša v delavnici keramike in dobitnica posebne nagrade – vlivanje v bron podjetja Livartis – je Ana Šeško z delom Skupni mir, v delavnici siporeksa pa Mojca Papež z delom Mrtvi mir.