Ugledni slovenski poznavalec razkriva resnično jedrsko grožnjo: »Katastrofa ni več le teorija«

Kazalci ure, ki ponazarja nevarnosti, ki prežijo na planet in človeštvo, letos kažejo 85 sekund do polnoči, kar pomeni, da smo bližje globalni katastrofi kot kdajkoli prej, je sporočila organizacija Bulletin of the Atomic Scientists. Premik kazalcev opozarja, da grožnje, ki ogrožajo človeštvo in planet, ne izginjajo, temveč se stopnjujejo – predvsem zaradi nevarnosti širitve jedrskega orožja, pospešenih podnebnih sprememb ter vse bolj razširjenih dezinformacij, ki otežujejo učinkovit odziv družbe.

Ker je razumevanje nevarnosti jedrskega orožja danes še posebej ključno, smo za ekskluzivni intervju prosili Miroslava Gregoriča – enega najuglednejših slovenskih poznavalcev tega področja, ki je več kot desetletje vodil Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost, bil predsednik Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) in med drugim tudi vodja OZN misije v Iraku, ki je tam iskala orožja za množično uničenje. 

Kaj pomeni, da smo 85 sekund do polnoči z vidika nevarnosti jedrskega konflikta?

»Organizacija Bulletin of American scientists že več desetletij objavlja Uro sodnega dne (Doomsday Clock) s katero slikovito prikazuje minute in sekunde pred nepovratnim začetkom globalne jedrske vojne. Do teh minut pride večja skupina znanstvenikov, ki upoštevajo različne kazalce tveganja za jedrsko vojno. Zanimiva je zgodovina teh minut pred sodnim dnem. Tako je leta 1962 ob kubanski krizi ura kazala 7 minut. Ko je bil leta 1969 podpisan sporazum o neširjenju jedrskega orožja - NPT, je ura kazala 10 minut do polnoči. Ko sta bila 1972 podpisana pogodba SALT 1 o omejevanju števila jedrskega orožja in ABM pogodba o anti-balističnimi izstrelki je ura kazala 12 min do polnoči. Ob invaziji Sovjetske zveze na Afganistan leta 1981 je ura kazala 4 minute. Leta 1984, ko so bili odnosi ZDA in Sovjetske zveze ledeni in je Reagan razvijal projekt Vojna zvezd, je ura kazala 3 minute. Ko je bil leta 1988 dosežen INF Sporazum o odpravi vseh jedrskih izstrelkov srednjega dosega od 500 do 5500 km, je ura kazala 6 minut. Ob padcu berlinskega zidu 1990 so se kazalci pomaknili nazaj na 10 minut. Še bolj nazaj so šli kazalci ob koncu hladne vojne leta 1991 in ob podpisu START 1 - Pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja - na rekordnih 17 minut. Leta 1998 so ob jedrskih testih Indije in Pakistana šli kazalci na 9 minut. Leta 2002, po terorističnem napadu 9 septembra 2001 na WTO stolpnici v New Yorku in ob enostranskem izstopu ZDA iz pogodbe ABM je ura kazala 7 minut. Leta 2007, ko je jedrsko orožje testirala Severna Koreja, je ura kazala 5 minut.«

Katere odločitve voditeljev so v zadnjem desetletju najbolj vplivale na globalno tveganje?

»Po podpisu novega STARTa, ki je omejil strateške jedrske arzenale leta 2010, so se kazalci pomaknili nazaj na 6 minut. Leta 2012, ko ni bilo dovolj ukrepov proti podnebnim spremembam in ko so predvsem ZDA šle v veliko modernizacijo jedrskega orožja, so šli kazalci naprej na 3 minute do polnoči. Leta 2018, ko so ZDA izstopile iz Iranskega sporazuma JCPOA in iz sporazuma INF so se kazalci približali na 2 minuti. Leta 2020, ko so se ZDA umaknile iz Open Sky Treaty - Pogodba o odprtem nebu, s katero so države pogodbenice dovoljevale najavljene polete opazovalnih letal preko svojega ozemlja, ko ni bilo napredka v pogajanjih s Severno Korejo in ko je Iran povečal zaloge obogatenega urana, so se kazalci pomaknili naprej na 100 sekund. Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2023 so kazalci prišli na 90 sekund. Po najavi izstopa ZDA iz Pariškega sporazuma, zaradi tveganja jedrske eskalacije v tretjem letu vojne v Ukrajini, zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, zaradi poovečevanja jedrskih arzenalov jedrskih držav in pomanjkanje dialoga med velesilami so kazalci šli na 98 sekund.«

Kaj se je letos zgodilo, da so kazalci Ure sodnega dne premaknjeni tako blizu polnoči?

»Letos znanstveniki utemeljujejo pomik kazalcev na 85 sekund predvsem zato, ker so Rusija, Kitajska in ZDA postale bolj agresivne, sovražne in nacionalistične. Težko pridobljen svetovni red se podira, pospešuje se tekmovanje velikih sil, kjer zmagovalec dobi vse in ko se zmanjšuje mednarodno sodelovanje za zmanjšanje tveganja jedrske vojne, za obvladovanje klimatskih sprememb, proti zlorabe biotehnnologije, proti potencialnim grožnjam umetne inteligence. Živimo v informacijski katastrofi, to je v krizi vseh kriz, ki jo poganja plenilska tehnologija, ki širi laži hitreje kot dejstav in profitira od naše razklanosti. Znanstveniki pravijo, da brez dejstev ni resnice in brez resnice ni zaupanja. In v dobi umetne inteligence imamo probleme z virtualno realnostjo. Več držav se zanaša na odvračalni efekt jedrskega orožja, eni celo za izsiljevanje. Stotine milijard USD letno gredo za modernizacijo jedrskega orožja in ekspanzijo arzenala, vedno več držav razmišlja o tem ali naj razvijejo svoje jedrsko orožje. Da se vrnem k vašemu prvemu vprašanju Kaj pomeni, da smo 85 sekund do polnoči z vidika nevarnosti jedrskega konflikta? Pomeni nič dobrega, še posebej če primerjamo s položajem kazalcev od leta 1962, kar sem opisal zgoraj.«

Katera tveganja v svetu so trenutno najbolj kritična za možnost jedrskega spopada?

»Na prvo mesto bi dal vroča vojaška žarišča, kjer so vpletene jedrske velesile: Ukrajina, Bližnji vzhod, Korejski polotok. Zavedati se moramo, da lahko prvo domino (prvo izstrelitev jedrskega orožja) povzroči tehnična napaka, človeška napaka, napačna uporaba umetne inteligence, računalniški virus.«

Kako lahko posamezne države, kot je Slovenija, prispevajo k zmanjšanju teh nevarnosti?

»Direktno bolj malo. A po drugi strani kar nekaj. Lahko nadaljuje s politiko miru, mir imamo v ustavi in v himni. Naše preteklo dvoletno delovanje kot nestalna članica v Varnostnem svetu OZN je tak primer prizadevanj proti konfliktom in za rešitev sporov v okviru sistema OZN z dialogom, diplomacijo in sodelovanjem. Lahko bi se tudi pridružili Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja - TPNW, ki ima že 74 pogodbenic, s tem bi bila Slovenija priznana kot država brez jedrskega orožja. Tako ne bi bili tarča jedrskega napada. V Evropi so člani TPNW Avstrija, Irska, Malta, San Marino in Vatikan.«

Čeprav kazalci Ure konca sveta predstavljajo skrb vzbujajoče opozorilo, hkrati služijo kot poziv k dejanjem – tako za voditelje držav kot za širšo javnost –, da okrepijo nadzor, diplomatske pobude in globalne strategije za zmanjšanje tveganj, preden bo prepozno.