Mlada hudo zbolela,
 a se bori in zmaguje

IZOLA – »Pravite, da imamo mi malo manj sreče. Ste pomislili, da je morda obratno, da imamo prav mi, ki nas je narava obdarila z boleznijo, celo več sreče, saj živimo življenje in doživljamo svet tako, kot ga vi nikoli ne boste?« nas je v smehu zavrnila 30-letna Jana Špeh iz Izole. Pristna Primorka je pri rosnih 19 izvedela, da je zbolela za multiplo sklerozo. Boleznijo, ki se iz leta v leto slabša in za katero ni zdravila.

Špehova je končala srednjo ekonomsko šolo in si poiskala delo v Bik baru v Dragonji. »To je pravzaprav kontejner, kamor zahajajo domačini in je kava en evro. Že prej sem včasih čutila mravljince v desni nogi, a sem mislila, da sem utrujena od kakšne večerne zabave in prečutih noči pred televizijo.« Da bi zatajila bolečino, je hodila na dolge sprehode, češ, bo že minilo. »Pa sem pri delu za šankom nenadoma začutila, da ne morem dobro držati pladnja, da pri strežbi gostov nimam pravega ravnotežja.«

Ni se hotela več smiliti sama sebi

Zdravniki na prvih pregledih niso povedali ničesar, nato so jo poslali na magnetno resonanco. Šla je z mamo Tanjo, in ko je po pol ure stopila iz komore, je zagledala njen objokani obraz.

»Medicinska sestra se je usedla k meni, me prijela za roko in mi povedala, da imam MS, da bom morala svoje življenje temu prilagoditi. Med drugim je rekla, naj si poiščem delo, kjer bom sedela, da se bom tako bolje počutila. Nekaj dni sem samo jokala,« danes smeje se pove Jana, ki je takrat seveda imela fanta.

»Povedala sem njemu in njegovi družini, a o tem nisem razglabljala. Bolezen sem tiščala v sebi, s fantom o tem nisem razglabljala, nisem se smejala, pravzaprav sem se skrila v samoto, nisem bila niti senca današnje Jane.«

Nato je pri 23 spoznala, da ne more več umirati na obroke in se smiliti sama sebi.

»S fantom sva živela družinsko življenje, čez dan delo in opravki, skupno kosilo in večerja, televizija, postelja... Nekega dne sem mu povedala, da ne bom več z njim. Pravzaprav se nisva sprla, le značajsko sva si bila preveč različna. Bil je presenečen, a nisva si zamerila, še danes si za praznike piševa.«

Začela je delati na sebi, končala višjo šolo za komercialistko, se začela zanimati za psihologijo, energijo usmerila v osebno rast in začela pisati. »Da, o sebi. To je vse, kar človek pravzaprav ima, sebe. In del sebe želim povedati drugim.« Do zdaj je izdala tri knjige, v zadnji z naslovom Moč misli na podlagi svoje izkušnje zatrjuje, da lahko v vsakem primeru uresničiš praktično vse, kar si želiš.

Danes je za polovični delovni čas invalidsko upokojena, sicer pa predava in dela kot Life coach motivacijska svetovalka: »Malce šepam, a živim sama v svojem stanovanju v Izoli, sama plačujem položnice, kuham, perem, vozim svoj avto in sama skrbim zase in... ja, upam se zaljubiti.«

Zgodilo se je pred dvema letoma: »To sem dolgo premlevala v sebi, bilo me je strah, kaj naj dam sama zdravemu fantu. Pa sem šla čez to in... bil je rjavolas, super je bilo. Več ne povem.«