Mladi hitro prepoznajo blef, politiki pa jih pogosto podcenjujejo

24-letni študent fakultete za šport je na vprašanje, ali politične stranke »pozabljajo« na mlade, odgovoril v maniri številnih volivk in volivcev: »Menim, da pozabljajo na mlade, pa ne le na te z volilno pravico, ampak tudi na tiste, ki jo bodo šele dobili. Zdi se mi, da se premikajo od volitev do volitev. Pred volitvami si poskušajo pridobiti čim več glasov, potem pa na množico pozabijo.« Mladim je – vsaj pred volitvami – pomembno, da se angažirajo in oddajo svoj glas, čeprav so redko iskreno in neposredno nagovorjeni. Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bila udeležba med volivci, starimi od 18 do 30 let, 62,7-odstotna, kar je najmanj med vsemi starostnimi skupinami. 13 odstotkov vseh volivcev je bilo v tej starostni skupini. »Politična pismenost mladih ni slaba, bi pa lahko bila boljša. Politično se učimo predvsem iz izkušenj in participacije v sistemu, šolska plat pomeni le en del,« je povedal prof. Tomaž Deželan.

Na fakulteti za družbene vede so v projektu Digitalna zrelost mladih raziskovali, kako se mladi med 16. in 24. letom informirajo in angažirajo. »Informiranje poteka bodisi aktivno bodisi pasivno prek družbenih omrežij,« je pojasnila dr. Katja Koren Ošljak. Interesi niso enotni – nekatere zanimajo globalne, druge lokalne teme. Pri mladih informiranost deluje kot merilo, kaj je pomembno vedeti. A preobilje informacij, negativne vsebine in dezinformacije v kombinaciji z algoritmi ustvarjajo pritisk: informacijam se težko izognejo, hkrati pa čutijo dolžnost, da morajo biti obveščeni. Udejstvovanje mladih je pogosto tematsko in povezano z osebno izkušnjo. Prof. Deželan meni, da so dovolj informirani o družbenih vprašanjih, vendar politični sistem njihovih prioritet ne naslavlja dobro. Več mladih je povedalo, da redno hodijo na volišča.

Infomracije z družbenih omrežij

Med temami, s katerimi bi jih morale stranke nagovoriti, so dostopnost stanovanj, inflacija, stabilne službe, okolje, davki, zdravstvo in spoštljiva komunikacija. Gre za teme, ki zadevajo celotno populacijo. Pri Mladinskem svetu Slovenije so opozorili, da se je načelo »nič o mladih brez mladih« upoštevalo le delno. Sistemskih rešitev glede prekarnega dela (še) ni, predstavniki mladih pa pogosto niso bili vključeni v ključne razprave. Večina vprašanih informacije o programih in kandidatih dobiva z družbenih omrežij. Pravijo, da skušajo preverjati vire, a to ni vedno mogoče. Algoritmi ustvarjajo mehurčke, zato je za ločevanje verodostojnih vsebin potrebna dodatna presoja. Na vprašanje, ali stranke podcenjujejo politični potencial mladih, je prof. Deželan odgovoril: »Dejstvo je, da so podcenjeni, ker jih je relativno malo. Ampak v polarizirani družbi so lahko ravno dovolj. Niše odločajo in mladi so lahko niša.« Referendum o vodah je pokazal, da so lahko pomemben jeziček na tehtnici.

Iskrenost je beseda, ki so jo mladi pogosto omenjali kot ključno. »Učinkovito je tisto, kar ni tako očitno. Če je očitno, je mladim hitro jasno, da je 'fejk'. V tradicionalnih kampanjah vidimo instrumentalizacijo mladih – na plakatu so kot ornament, a niso ključni,« je povedal prof. Deželan. Mladi se čutijo nagovorjene, ko kdo upošteva njihovo mnenje in angažiranost. Ko jih naslavljajo z abstraktnimi temami, hitro ocenijo, da konkretnih rešitev ni, temveč gre zgolj za nagovarjanje zaradi nagovarjanja samega.

Sistemskih rešitev glede zmanjševanja pojavnosti prekarnega dela (še) ni. FOTO: Jože Suhadolnik