
Galerija

LJUBLJANA, DAVOS – Z brezposelnostjo mladih se ne ukvarja zgolj Slovenija, temveč ves svet. Na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu so se udeleženci seminarja »Izognimo se izgubljeni generaciji« ukvarjali s problematiko zaposlovanja mladih in iskali rešitve za odpravo perečega problema, ki ovira gospodarsko rast. ManpowerGroup, strateški partner Svetovnega gospodarskega foruma, opozarja na izključenost mladih na trgu dela ter poziva h kreativnejši in celostni strategiji zaposlovanja.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je ob objavi poročila o svetovnem trgu dela za leto 2012 opozorila, da je bilo lani brez dela 74,8 milijona mladih v starosti od 15 do 24 let, kar je štiri milijone več kot leta 2007, ko se je o gospodarski krizi šele govorilo. Zaradi nestabilnega gospodarstva so delodajalci zelo previdni, zvišala pa se je tudi stopnja neujemanja zahtev delodajalcev ter znanj in sposobnosti mladih delavcev, opozarja ManpowerGroup.
Pomanjkanje ustreznih izkušenj
Mednarodna raziskava o pomanjkanju ustreznih kadrov je pokazala, da je 28 odstotkov podjetij kot veliko težavo navedlo pomanjkanje ustreznih izkušenj. Delodajalci poleg znanj in veščin iščejo tudi 'mehke kompetence', kot so komunikacija, kritično razmišljanje in ustvarjalnost. Teh pa ni mogoče pridobiti v formalnem izobraževanju.
Delež brezposelnih se je v letu 2011 v primerjavi s podatki iz prejšnjih let sicer zmanjšal, vendar to ni posledica večjega zaposlovanja mladih, meni direktorica prodaje v družbi Manpower Romana Šercelj, temveč manj številne generacije tistih, ki vstopajo na trg dela. Povečalo se je število brezposelnih mladih v starosti od 25 do 29 let, ki spadajo v kategorijo dolgotrajnih brezposelnih oseb.
Nabiranje izkušenj že v času študija
»Opažamo, da se s težavami glede zaposlitev ubadajo predvsem prvi iskalci zaposlitev, ki so končali družboslovne študije. Glede na manjše število odprtih delovnih mest in večje število brezposelnih se je za odprta delovna mesta s tega področja konkurenca med kandidati zaostrila. Več možnosti imajo diplomanti tehničnih smeri in mladi, ki so končali srednje tehnične šole,« je pojasnila Romana Šercelj.
Mladi bi morali izkušnje začeti nabirati že v času študija, predvsem na področjih, kjer si želijo delati v prihodnosti. »Le tako si bodo pridobili konkretno znanje in praktične izkušnje, s tem pa tudi večje možnosti za kasnejšo zaposlitev, ko jih delodajalec že spozna,« je dejala Romana Šercelj in poudarila, da sta ključnega pomena proaktivnost in mreženje.