Mladi v šoku, predsednica združenja ravnateljev: »Otroci nimajo več koncentracije«

Zakonska omejitev uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let bi bila po oceni predsednice Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojce Mihelič smiselna. Kot je poudarila za STA, je sistemska ureditev potrebna predvsem zaradi zaščite otrok pred zasvojenostjo, zagotavljanja varnosti in razvoja kognitivnih sposobnosti. Opozorila je, da izobraževanje ni dovolj, da bi otroke prepričali v prenehanje uporabe družbenih omrežij. Po njenih besedah so otroci namreč »nagnjeni k temu, da preizkušajo nove stvari, in prepoved tega seveda ne bo popolnoma preprečila, ampak je to še vedno bolje, kot da so podvrženi zlorabam na družbenih omrežij«. »Otroci nimajo več koncentracije, ne zmorejo poglobljenega branja besedil. Namesto da bi se družili, da bi živeli svojo otroškost, raje zro v ekrane. Dovolj je, da se sprehodite okoli šol, pa boste to lahko videli na lastne oči, kajti če so v šolah telefoni in podobne stvari pač prepovedani, to za vrati šole ne velja več,« je dejala Mihelič.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je omenila tudi, da se na spletu pojavljajo razni izzivi, ki otroke silijo v dokazovanje, s čimer drug drugega spravljajo v nevarnost. Kot je zatrdila, dodaten problem predstavljajo tudi »implicitno vsebovana sporočila, namigi, razmišljanja, ki vplivajo na njihov pogled na svet«. V osnovnih šolah je prepoved družbenih omrežij posredno že uzakonjena, saj uporaba mobilnih telefonov v šolah ni dovoljena. Mihelič je ob tem opozorila, da so ob prepovedi nekateri starši poskušali najti obvode glede uporabe telefonov. Navedla je uporabo pametnih ur, očal in podobnih digitalnih pripomočkov in dejala, da »dokler se otrok ne nauči uporabljati teh zelo nevarnih orodij, ga lahko samo zelo poškodujejo«.

Kramli: Država mora biti odločna

Vlada je izhodišča za pripravo zakonske omejitve sprejela v četrtek na seji v Dravogradu. Kot je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, je pobudo pripravilo ministrstvo za izobraževanje, pred sprejetjem zakonskih ukrepov pa se bodo do izhodišč opredelili še stroka in ministrstvo za digitalno preobrazbo. Da mora biti država pri uvedbi ukrepov odločna, jasna in suverena, ne pa plašna, je ocenil tudi terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miha Kramli. Meni, da bi morali pripraviti usmeritve za uporabo tehnologije v vseh javnih prostorih, kot so na primer muzeji, zdravstveni in dijaški domovi, saj bi mladostniki tako prepoznali, da gre za resen ukrep. To bi olajšalo tudi vzgojo. »Zdaj imamo situacijo, da se družine borijo in skušajo uvesti nek red, kulturo tehnologije, pa jih nihče ne podpira,« je poudaril.

Izpostavil je še, da mora država z zakonodajo sporočiti, da »pravica biti nadvlada pravico imeti«. Če je mladostnik na poti nefunkcionalnosti zaradi napačne uporabe telefona in mu terapevt želi to omejiti, ga lahko pri tem ustavijo pravniki ali Varuh človekovih pravic. »Zakonodaja mi mora kot strokovnjaku omogočiti, da lahko posežem v življenje mladostnika, da postane funkcionalen in bo zadovoljen, čeprav mu bo trenutno neprijetno,« je izpostavil.