Obrasti s plaščarjem Clavellina, ki klapavicam jemlje prostor in hrano. FOTO: Borut Furlan
Na školjčišču v Piranskem zalivu opravljajo redno vzorčenje. FOTO: Borut Furlan
Jemanje vzorcev za nadaljnje raziskave FOTO: Katarina Pavlin
V zadnjih letih so tudi v slovenskem morju opazili množične pogine klapavic. Ponekod so povzročili celo popoln izpad proizvodnje, zato poskušajo raziskovalci ugotoviti, kaj se dogaja ter kako zaščititi gojenje teh pomembnih školjk.
Strokovnjaki odgovore iščejo tudi znotraj mednarodnega projekta Teamforadris, ki poteka v okviru programa Interreg Ipa Adrion 2021–2027 in je namenjen izboljšanju upravljanja ribištva in akvakulture v jadransko-jonski regiji ter sofinanciran z evropskimi sredstvi. Eden glavnih ciljev projekta je razumeti vzroke za množične pogine klapavic v gojitvenih nasadih ter poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja in pomagale bolje razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje.
Množični pogini so se v zadnjih letih dogajali po Sredozemlju, tudi v Jadranu in slovenskem morju. V Piranskem zalivu so v školjčišču Zavoda YouSea v letih 2023 in 2024 opazili visoko smrtnost klapavic. Še večje izgube so imeli drugod. V Boki Kotorski v Črni gori je množični pogin leta 2020 povzročil celo od 80- do 90-odstotni upad proizvodnje, v italijanskem Varanu Cagnanu, kjer so največja školjčišča v Evropi, pa je predlanski pogin povzročil 100-odstotni izpad proizvodnje.
Eden glavnih ciljev projekta je razumeti vzroke za množične pogine v gojitvenih nasadih.
Partnerji projekta so pripravili pregled obstoječih znanstvenih raziskav o vzrokih smrtnosti klapavic v Sredozemlju. Ugotovitve kažejo, da pogine povzroča kombinacija več dejavnikov. Med njimi so podnebne spremembe, plenjenje, vnos tujerodnih vrst, obrast, tekmovanje za hrano in prostor ter onesnaževanje. Med pomembnimi vplivi so predvsem segrevanje morja, temperaturni ekstremi, spremembe slanosti in količine kisika v vodi ter zakisovanje morja. Takšne spremembe klapavicam povzročajo stres in jih naredijo bolj občutljive za druge obremenitve.
V Sloveniji raziskave izvaja Zavod YouSea v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Od maja 2025 se izvaja mesečno spremljanje stanja klapavic, ki bo trajalo eno leto. Omogočilo bo boljši vpogled v njihovo zdravstveno stanje skozi letne čase, kar je pomembno tako za gojitelje kot tudi za razumevanje stanja morskega okolja.
Pomembna školjka
Klapavice spadajo med pomembne školjke, ki imajo veliko vlogo v obalnih ekosistemih ter akvakulturi številnih morij, ne nazadnje veljajo za najpomembnejšo gojeno školjko v Evropi. Živijo pritrjene na skale ali vrvi in se prehranjujejo tako, da filtrirajo morsko vodo, iz katere pobirajo plankton in druge drobne delce. Zaradi tega imajo pomembno vlogo v morskem okolju – ena sama lahko v eni uri prefiltrira tudi več litrov morske vode.
Raziskovalci spremljajo tudi druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na pogine. Med njimi je povečana obrast s plaščarjem rodu Clavellina, ki s klapavicami tekmuje za hrano in kisik, ter sezonski porast predatorskih ploskih črvov, ki plenijo klapavice in so pomemben dejavnik smrtnosti v Jadranu in Sredozemlju.
Slovenija je v projekt vključena kot pilotna lokacija, kjer bo na morsko dno postavljena napredna struktura za poskus gojenja klapavic v globlji vodi. Namen poskusa je preveriti, ali lahko tak pristop zmanjša vpliv visokih poletnih temperatur, ki v plitvejših in površinskih delih morja močno vplivajo na preživetje klapavic.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
