Močno spremenili Šutarjev zakon, kaj sploh še ostaja v njem?

Tri tedne po tragediji v Novem mestu se je na poslanskih mizah znašel Šutarjev zakon, ki ga je vlada spisala za, kot je večkrat poudaril premier Robert Golob, večjo varnost ljudi in zaščito žrtev. Koalicijski stranki Gibanje Svoboda in SD sta vložili amandmaje k skoraj vsem členom predloga, nekatere celo še med sejo. Čeprav so izbrisali nekaj delov, do katerih so bili predstavniki strokovne javnosti in civilne družbe najbolj kritični, še vedno obstaja možnost ustavne presoje zakona.

Zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, kot se uradno imenuje, so podporo napovedali v Gibanju Svoboda, SD in SDS ter NSi, Levica in Demokrati pa ne.

Iz končne različice so črtali nekatere člene, ki so jih pravni strokovnjaki, zakonodajnopravna služba državnega zbora in predstavniki nevladnih organizacij izpostavljali kot najbolj sporne, predvsem na kazenskopravnem področju in pri širitvi policijskih pooblastil. Tako tudi v prihodnje ne bo možnosti, da bi sodniki pri najhujših kaznivih dejanjih uporabili metodo tehtanja dokazov, kar pomeni, da bi se lahko odločili, ali bi upoštevali tudi pridobljene na nedovoljen način. Prav tako bo najdaljše trajanje pripora ostalo pri dveh letih in ga ne bodo podaljšali na tri, kot je bilo najprej predvideno.

Brez sodnega naloga bo policija smela vstopiti v stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo samo na varnostno tveganem območju, če »bo to neizogibno nujno za zavarovanje ljudi, da se takoj zaseže ognjeno strelno orožje«. Torej sta po novem izpostavljena ognjeno orožje in varnostno tvegano območje. To je opredeljeno kot geografsko zamejeno območje, ki ga na podlagi varnostne ocene določi generalni direktor policije ali direktor policijske uprave. Samo na teh območjih bo smela policija uporabiti tehnična sredstva za fotografiranje in snemanje (na primer z brezpilotnimi letalniki ali prepoznavo registrskih tablic), če bo ogroženo življenje ljudi ali premoženje.

Kaj ostaja v zakonu? Kazniva dejanja nasilništva se bodo preganjala po uradni dolžnosti in ne več na predlog oškodovanca, tako imenovana bagatelna dejanja, kot so tatvine in poškodovanje ali uničenje tuje stvari, so prekvalificirali iz kaznivih dejanj v prekrške, za katere bodo kršiteljem naložili globo. Za vložitev zahteve po sodnem varstvu za globe do 300 evrov ne bo mogoče pridobiti brezplačne pravne pomoči, prav tako ne, če jo je prosilec v zadnjih treh letih prejel že trikrat in bil pri tem neuspešen. Če šoloobvezni otroci ne bodo obiskovali pouka, bodo starši tri mesece socialne transferje prejemali v naravi, in ne v denarju. Pri ponavljajočih se prekrških bo mogoča izvršba na denarno socialno pomoč, in sicer po najmanj treh predlogih za izvršbo v dveh letih. Za mladoletne matere je predvideno, da mora center za socialno delo ugotavljati ogroženost otroka, če pa so mlajše od 15 let, pa predlagati postavitev pod skrbništvo, center bi razpolagal tudi z otroškim dodatkom.

Nevladne organizacije resno dvomijo, da se bo s tem položaj romske skupnosti izboljšal oziroma da bo možna boljša integracija, kvečjemu obratno. Naštevajo številne sporne rešitve, ki po njihovem mnenju niso v skladu z ustavo.

Na z vidika ustavnih in mednarodnih standardov človekovih pravic je že pred parlamentarno obravnavo opozoril varuh človekovih pravic, ki meni, da tako obsežnih in vsebinsko občutljivih sprememb, kot jih prinaša zakon, ni primerno sprejemati po nujnem postopku.

Slovenija naj zagotovi, da implementacija tako imenovanega Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivala na katero od skupnosti, ukrepi morajo biti povsem v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami, pa se je na sprejem zakona odzvala Evropska komisija.