Sobotno dopoldne je bilo na novomeških teniških igriščih ob reki Krki prežeto s športnim duhom, pozitivno energijo in dobrodelnostjo. Na že 16. dobrodelnem županovem teniškem turnirju so se zbrali tenisači in ljudje dobre volje, ki jih je povezala želja pomagati 45-letni Mojci Bohte iz Novega mesta, dobrovoljni gospe, polni pozitivne energije, ki jo je življenje zaznamovalo že ob rojstvu. A kljub svoji hibi hoče biti čim bolj samostojna in si želi še kaj prispevati v dobro družbe. Zato upa, da si bo lahko kupila prilagojen avto. Korak bližje temu je po teniškem turnirju, na katerem so zbrali več kot 5000 evrov.
Krivila se ji je hrbtenica
Mojčine težave so se začele že v zgodnjem otroštvu, ko so opazili, da ne more iztegniti rok in nog. Potem se ji je začela kriviti hrbtenica, te težave pa so bile vse bolj izrazite. Tako so jo operirali že pri treh letih, potem še enkrat pri desetih, ko so ji fiksirali hrbet s Harringtonovo palico.
Ni prijetno ves čas koga prositi. Rada se udeležujem kulturnih dogodkov, predavanj, delavnic.
»S tem so mi pri desetih letih tudi ustavili rast. Če so mi torej po eni strani s to metodo učvrstili hrbet, da se ni več krivil, so mi obenem mišice oslabele in v bistvu ne delajo več. Dolga leta sem tudi nosila opornik in mavec za oporo. V šoli sem bila zato opravičena športne vzgoje, nad čemer pa nisem bila navdušena, ker se zelo rada gibam, a le po zmožnostih. Rada sem v naravi, rada plešem, kolesarim … A le zmerno, saj se hitro zadiham in utrudim. Stanje se je v zadnjih letih poslabšalo, tako da je vse večji pritisk na moja pljuča in druge notranje organe, ker so v prostorski stiski. Tudi znižala sem se že: prej sem imela 136 centimetrov, zdaj le še 132. To opažam pri vsakdanjih opravilih, na primer ko delam ob pultu, pa v bazenu zdaj ne morem več niti na prstih stati, tudi v avtu je moja višina vse večji problem,« je svoje stanje opisovala Mojca, ki si želi nabaviti prilagojen avto.
Odrezana od sveta
Junija lani se je namreč iz Novega mesta preselila na obrobje mesta, v Podbreznik, in zdaj je dejansko odrezana od sveta. Izpit ima že dve desetletji, tako da si je prej izposojala avto od očeta ali sostanovalke. Odkar je v novi soseski, pa ji ostanejo avtobus, dobri sosedje ali pa domači, če jo pridejo iskat. »Ni prijetno ves čas koga prositi. Rada se udeležujem kulturnih dogodkov, predavanj, delavnic. Še naprej bi se rada razvijala. A odkar sem tu, v novem stanovanju, sem po eni strani srečna zaradi samega stanovanja, hkrati pa sem žalostna, ker sem tako daleč od mesta. Samote in tišine res nisem vajena,« pravi Mojca, ki ima 90-odstotno telesno okvaro in živi od varstvenega dodatka ter denarne socialne pomoči, na srečo pa ima subvencijo za najem stanovanja.
Pljuča in drugi organi so zaradi ukrivljene hrbtenice v prostorski stiski, zato številne težave, tudi hitrejša utrujenost in zadihanost.
»Nikoli nisem bila zaposlena, čeprav imam dva poklica. Sem aranžerski tehnik in diplomirana inženirka grafične tehnike in upala sem, da bom lahko delala kaj v tej smeri, a so bile telesne omejitve prevelika ovira. Poskusila sem tudi delati v vrtcu, a znova so nastopile omejitve, saj ne morem dvigovati bremen. Čeprav mi je bilo delo v vrtcu najlepše, se mi je takrat stanje še poslabšalo. Pojavila se je še bolečina za prsnico, ki se je razširila po vsem telesu, in od takrat nisem več to, kar sem bila prej. Tudi šport in ples sem morala opustiti, čeprav sem z njima pridobila veliko moči in mišične mase,« je nadaljevala sogovornica.
5177 EVROV so zbrali na 16. županovem turnirju.
Rada se udeležuje dejavnosti na Območni enoti Rdečega križa Novo mesto, navdušena je nad Plesom Bachovih cvetnih esenc ter različnimi delavnicami, izobraževanji. Dokler je lahko, je tudi sama skušala pomagati, a je prepričana, da bi svoje znanje še vedno lahko delila z drugimi, kot ga je že v preteklosti, ko je imela računalniško svetovanje starejšim ali pa učno pomoč.
Teniški turnir je potekal pod taktirko neutrudnega Jiříja Volta.
Pred začetkom bojev na igriščih.
Želi si biti samostojna
Na Rdečem križu se je spoprijateljila s predsednico območnega združenja Danico Novak Malnar, ki pove: »Naša gospa Mojca je zame nekaj posebnega. Posebnega zaradi tega, ker ima kljub svojim težavam in posebnostim veliko željo po samostojnosti. Zelo je bila vesela in zadovoljna, ko je dobila stanovanje v Podbrezniku. A to naselje je odmaknjeno in težko je živeti, če je vsak korak odvisen od tega, da te bo kdo kam zapeljal. Zato smo prisluhnili njeni želji, da bi imela svoj prilagojeni avto. Z Mojco sva že hodili po avtosalonih oziroma sva bili v podjetju, kjer prilagodijo avtomobile za invalide. Tam se sem tudi jaz veliko naučila. Predvsem to, da moj pogled iz mojih 160 centimetrov višine povsem drugačen kot je pogled 30 centimetrov nižje. Zato res potrebuje avto, ki ji bo omogočil varno vožnjo.«
V klepetu s črnomaljskim županom Andrejem Kavškom in novomeškim Gregorjem Macedonijem, oba sta na igrišču tudi vihtela lopar.
Dobrodelni turnir sta z nastopom obogatila pevka Edita Miklič in njen brat, pianist Ernest Miklič.
V soboto je največ štel dober namen, a kljub temu je bila med tenisači tudi tekmovalnost. V finalnem dvoboju sta slavila Marko Petrič in Andrej Bregar, drugo mesto sta si priigrala Adem Biščič in Drago Gavranovič, tretje pa Platon Shapovalov in Gorazd Šimenko. Najpomembnejši rezultat dneva pa je skupni znesek zbranega denarja – 5177 evrov, ki bodo v celoti namenjeni Mojci Bohte za nakup prilagojenega vozila.
