Razglednice z romantičnimi ulicami in trgi ter predvsem Tartinijevim trgom v medijih počasi zamenjujejo srhljivi prizori: voda na trgu, na ulicah, v lokalih in pritličnih stanovanjih, napol potopljena vozila, ljudje, ki brodijo po vodi ob vsakodnevnih opravkih ... Morje, ki je stoletja hranilo Pirančane, jih zdaj vse pogosteje ogroža. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je bil ob nedavnem obisku vlade na Obali sila neposreden, ko je dejal: »Če bomo čakali še deset let, bo prepozno. Dvig gladine morja je dejstvo. Zdaj je čas za konkretne ukrepe.«
Vajeni poplav
Strokovne napovedi so skrb vzbujajoče. Do leta 2100 se dvig gladine napoveduje celo za od 60 do 80 centimetrov, ob ekstremnih razmerah pa tudi več kot meter. »Piran, Izola in Koper so na udaru. To ni več vprašanje turizma, temveč varnosti ljudi,« opozarja minister. Znani Pirančan Slobodan Simič - Sime, avtor številnih knjig o naši obali, njeni zgodovini, morju, ribištvu, starih barkah in gonilna sila Mediteranuma, zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Piran, na poplave morja gleda nekoliko drugače: »Morje je bilo vedno tu – nova je škoda! Poplave niso nič novega. Jugo je vedno naredil svoje. Ampak včasih ni bilo v pritličjih hiš luksuznih lokalov, apartmajev in na ulicah dragih avtomobilov. Danes je škoda ogromna. Ljudje vlagajo v adaptacije nekdanjih kleti, potem pa jim morje vse vzame. Tu je pravi problem.« Kleti, ki so jih nekoč uporabljali za kakega osla in kokoši, ribiči za shranjevanje opreme, za delavnico, shrambo in še kaj, so postale garsonjere. Ljudje so se včasih zavedali poplavne nevarnosti. Danes to ni več dovolj.
Se bodo morali lokali preseliti v višja nadstropja? FOTO: Janez Mužič
Zasilno nameščanje pregrad ali vreč s peskom, za katere brezplačno poskrbi Okolje Piran. FOTO: Janez Mužič
Predlogi
Za zaščito Pirana se rojevajo številne ideje – od dvižnih zapornic na vhodu v mandrač, premičnih obložnih zapornic in barier, ki se ob nevarnosti poplav namestijo ob objektih, ulicah ali obali, protipoplavnih zidov do fizičnega zvišanja promenade in cest, dviga tlakov in prilagoditve stavb, urbanega urejanja obale in prenove skalometa.
Prizori poplavljenega Tartinijevega trga so za medije senzacija, a večina Pirančanov je poplav morja navajena in jih ne vidi kot razloga za vznemirjenje. Razen tistih v pritličjih, ki pa so predvsem vikendaši in forešti, prišleki, ne vidijo večjega problema, saj poplave hitro pridejo in tudi hitro grejo. Ko vremenoslovci in seveda zavijanje mestne sirene napovejo ekstremno plimo, avtomobile premaknejo na višje ležeče dele, pred vhode namestijo temu namenjene lesene, aluminijaste ali plastične vodotesne pregrade ter vreče s peskom, za katere brezplačno poskrbi Okolje Piran. Seveda tudi gasilci in civilna zaščita na izpostavljena mesta nameščajo vodne zapore oziroma baraže, trgovci pa dvignejo razstavljeno blago s tal.
Vse manj kisika
Vsi imajo že izdelan obrambni sistem, ampak to očitno ni rešitev za prihodnost. Napovedujejo se še večji ekstremi, kar lahko pomeni, da se bodo morali Pirančani iz pritličij izseliti, jih zasuti in začeti uporabljati prva nadstropja kot osnovo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. To je najhujša projekcija, ki se lahko zgodi po letu 2100. Sporočilo z obiska vlade v Kopru je jasno. Za prebivalce Obale dvigovanje in poplavljanje morja danes ni več teoretična razprava. Gre za varnost domov, prihodnost turizma, ohranitev mest in kakovost življenja, zato je treba ukrepati takoj.
Slovenija je evropskim komisarjem že predlagala, da bi slovensko obalo vzeli kot pilotni primer reševanja težav z dvigom morja. FOTO: Janez Mužič
Slovensko morje je tudi sicer majhno, plitvo in zato izredno občutljivo. Povprečna globina znaša le okoli 16 metrov, zaradi česar se okoljske spremembe tu izražajo hitreje kot drugod. Na omenjeni terenski seji vlade v Kopru so ministri in strokovnjaki opozorili tudi na druge skrb vzbujajoče trende, kot so segrevanje in zakisanje morja, upad kisika v morju ter vse večji pritisk človekovih dejavnosti nanj. Minister Novak je poudaril, da se površinska plast morja segreva za približno 0,15 stopinje Celzija na leto. Ob tem se zmanjšuje količina kisika, kar ima resne posledice za morski ekosistem.
Prizor iz preteklosti, ki napoveduje prihodnost. FOTO: Arhiv Slobodan Simič - Sime
To ni več vprašanje turizma, temveč varnosti ljudi.
Pilotni primer
Na majhnem prostoru se poleg turizma kopiči še ogromno drugih dejavnosti, kar pušča posledice. Posebej problematični so odpadki, med njimi je kar 80 odstotkov plastike. Velik del je izvira iz turizma in ribištva. Tudi pomorski promet prinaša nevarnost. Tujerodne vrste, ki prihajajo z njim, ogrožajo ravnovesje v morju. Novak je povedal, da je Slovenija ratificirala mednarodni dokument o balastnih vodah, kar omogoča strožji nadzor nad izpusti iz ladij. Poleg tega potekajo pogovori z Italijo in Hrvaško o omejitvi izpuščanja balastnih vod v širšem Jadranu.
Začasna rešitev za brodenje po vsakodnevnih opravkih FOTO: Janez Mužič
»Če vse to seštejemo, pridemo do zelo resne prognoze,« je dejal Novak. Slovensko morje je obremenjen prostor, ki ga uporabljamo za ladijski promet, ribolov in marikulturo, turizem, solinarstvo, rekreacijo in izobraževanje. »Meteorni sistemi marsikje ne delujejo,« je opozoril. Pri močnem deževju se namreč preliva kanalizacija, kar pomeni dodatno onesnaževanje morja. Dosledno je treba ločiti meteorno ter fekalno kanalizacijo in omejiti nove posege v obalni prostor. Dotaknil se je tudi marin, ribolovnih praks in gojenja školjk, vse bo namreč treba po njegovem ustrezneje regulirati.
Bi takšen predlog obvaroval rt Pirana?
Evropskim komisarjem je že predlagal, da bi slovensko obalo vzeli kot pilotni primer reševanja težav z dvigom morja. »Ne gre samo za omejitve, ampak za iskanje tehničnih rešitev,« je dejal. Po njegovem mnenju imajo država in občine resno odgovornost, da vlagajo v zaščitne ukrepe, skrbijo za morsko okolje in zaščitijo kulturno dediščino ter turizem.
80 odstotkov odpadkov je plastike.
