Sredozemsko morje počasi, a zanesljivo vre. Vse več je vročinskih valov, invazivnih rib, poginov školjk, prihajajo meduze, manjši so ulovi, turizem se spreminja. Segrevanje Sredozemlja in njegovega morja je namreč med najhitrejšimi na svetu. Voda postaja toplejša, bolj slana in manj primerna za nekatere domače vrste. Skozi Sueški prekop prihajajo nove tropske živali, ki spreminjajo prehranjevalne verige, ribolov in tudi turistična podoba ter ponudba obale se bo morala prilagoditi.
Jadransko morje je bilo nekoč območje, kjer so prevladovale vrste, prilagojene zmernejšim razmeram. Danes pa morski biologi opažajo, da se sestava življenja hitro spreminja. Glavni razlog je dvig temperature morja zaradi podnebnih sprememb. Slovenija je v svojem načrtu upravljanja morskega ribolova že izpostavila segrevanje morja kot eno največjih groženj ribjim združbam, saj omogoča širjenje toploljubnih in tujerodnih vrst.
Prvi primerki zloglasne napihovalke so se v severnem Jadranu pojavili že pred 20 leti. FOTO: Janez Mužič
Poročali so o morski sluzi, ki prekrije morsko dno in škoduje školjkam.
Modra rakovica je invazivna, a zelo okusna. FOTO: Danej Benulič
V zadnjih desetletjih so vse pogostejši tudi morski vročinski valovi: to je takrat, ko temperatura površine morja preseže običajne vrednosti za več stopinj. Na boji Vida v bližini piranskega svetilnika so junija letos izmerili rekordno (junijsko) temperaturo 29,9 stopinje Celzija. Še bolj kot temperature posameznega meseca pa skrb vzbuja dejstvo, da povprečna temperatura morja na boji Vida in Jadranu nasploh konsistentno raste.
Ogrožene školjke
Ena najbolj vidnih posledic segrevanja je prihod novih vrst. Nekatere pridejo skozi Sueški prekop iz Rdečega morja, druge se zaradi toplejšega okolja širijo proti severu po drugih poteh. V Sredozemlju so znanstveniki dokumentirali že na stotine tujerodnih vrst, velik del jih je že stalno naseljenih. Med najopaznejšimi prišleki so ribe napihovalke. Srebrnoproga napihovalka je riba, ki se je iz Indijskega oceana razširila v Sredozemlje. Ribičem povzroča težave, ker uničuje mreže in lahko ogroža zdravje, povzroči celo smrt ljudi, če se znajde na krožniku nepravilno pripravljena.
Tu je tudi rdečemorska plamenka, ki je za oko privlačna, a še kako nevarna vrsta s tropskih območij. Ker nima dovolj naravnih sovražnikov, lahko zmanjšuje število manjših domačih rib. V Jadranu so jo že opazili. Vsekakor ne moremo mimo modre rakovice, ki se že več let širi. Za ribiče pomeni dodatno težavo, saj poškoduje mreže in tekmuje z domačimi vrstami, vsekakor pa spreminja razmerja v obalnem ekosistemu. Med najobčutljivejšimi prebivalci morja so školjke. Dolgotrajno segrevanje povzroča stres, slabšo rast in množične pogine. Primeri iz Italije in Grčije kažejo, kako ranljivo je lahko školjkarstvo. V grškem zalivu Termik je na primer zaradi izjemno visokih temperatur morja pridelek klapavic leta 2024 upadel za približno 90 odstotkov. Številni gojitelji so ostali brez prihodka.
Piranski ribič Zlatko Novogradec je že večkrat pripovedoval o ogromni škodi, ki jo plenilska rebrača povzroča ribičem. FOTO: Janez Mužič
Scenarij za prihodnost
Glede na priznano znanstveno revijo Fishes je med letoma 2026 in 2050 možno nadaljevanje segrevanja in pogostejših morskih vročinskih valov ter spreminjanje razširjenosti rib, nadaljnje širjenje toploljubnih in nekaterih tujerodnih vrst. Med letoma 2050 in 2100 pa modeli za severni in srednji Jadran kažejo pomembno zmanjšanje primernosti habitata za številne danes lovljene vrste in hkrati primernejše temperaturne razmere za nekatere tropske vrste. V scenarijih z močnim segrevanjem so možne zelo velike spremembe v sestavi ribjih združb, s tem pa tudi v strukturi jadranskega ribolova.
Tudi v Jadranu so težave vse pogostejše. Vročina, spremembe v kakovosti vode in pojavi sluzi močno vplivajo na školjčišča. V severnem Jadranu so poročali tudi že o morski sluzi, ki prekrije morsko dno in škoduje školjkam. Za ribiče segrevanje pomeni negotovost. Nekatere nekoč pogoste ribe postajajo redkejše, pojavljajo pa se nove vrste. Te spremembe pomenijo več stroškov zaradi poškodovanega orodja, negotovost pri ulovu, potrebo po novih ribolovnih pravilih in prilagajanje trga novim vrstam.
Zaradi vse večjega izhlapevanja in sprememb v padavinah se spreminja slanost morja. Sredozemsko morje je že sicer eno bolj slanih na svetu, saj izhlapi več vode, kot jo prejme s padavinami in rekami. Večja slanost lahko vpliva tudi na razporeditev vrst, kroženje vode, količino kisika v globljih plasteh in življenjske razmere za občutljive organizme.
Tropska rdečemorska plamenka, ki je izjemno požrešna in nima veliko naravnih sovražnikov, se bliža slovenskemu morju. FOTO: Gergette Douwman/getty Images
29,9 stopinje je rekordna izmerjena temperatura morja.
Kako bo s turizmom?
Toplejše morje za zdaj sicer pogosto pomeni daljšo kopalno sezono, vendar se lahko dolgoročno pojavijo tudi težave. Več je lahko meduz, več cvetenja alg, neprijetnih pojavov morske sluzi, nevarnih ali strupenih vrst in ne nazadnje več vročinskih valov, zaradi katerih bodo poletja ob obali manj prijetna. Turistične destinacije bodo očitno morale več vlagati v spremljanje kakovosti morja in prilagajanje ponudbe.
Bo Jadran naposled postal tropsko morje? Če se bodo sedanja gibanja nadaljevala, lahko pričakujemo še več sprememb. Do konca stoletja bi se lahko Sredozemlje, kot kažejo trenutni scenariji, segrelo za več stopinj, kar bi še povečalo pritisk na domače vrste. Modeli za prihodnost tudi opozarjajo, da bodo toploljubne in tujerodne vrste še naprej širile svoj življenjski prostor.
