Nedavni dan upora proti okupatorju je bil praznik spomina, praznovanja in tudi oddiha. Pomlad je v polnem razcvetu – narava ozeleni, sonce postaja toplejše, češnje razpirajo cvetove. A na Brinovem griču pri romarskem središču, cerkvi Marije Vnebovzetne na Novi Štifti, ima ta dan že 28 let poseben pomen. Tudi letos so se tam zbrale množice motoristov iz vse Slovenije, pridružili pa so se jim tudi gostje iz tujine. Na blagoslov so pripeljali svoje jeklene dvokolesnike, trikolesnike in štirikolesnike ter skupaj napolnili prostor okoli cerkve. »Tukaj je prostora za okoli tri tisoč ljudi in okoli dva tisoč motorjev. In nič več. Toliko se jih je tokrat zbralo. Je pa imel blagoslov posebno noto, motoristi smo namreč zbirali sredstva za našega malega junaka, Jako Škofa, čigar zgodbo, mukotrpno zbiranje denarja staršev za zdravljenje v ZDA, dobro poznate,« je dejal Pavle Hočevar, predsednik društva Motoristi za motoriste (MZM), s čimer ta druščina ostaja zvesta svojemu geslu: prijateljstvo, solidarnost in odgovornosti na cesti.
Po sveti maši, ki se je začela s prepevanjem O, Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi priporočam, je sledil osrednji dogodek – blagoslov, ki ga je letos podelilo kar pet duhovnikov. Med njimi je bil pater Niko Žvokelj, pobudnik tega obreda in strasten motorist, ki je pred leti, ko je še opravljal božje poslanstvo na Novi Štifti, zasnoval prvi tovrstni blagoslov v Sloveniji. Zdaj je v Novem mestu. »Sem prihajam zaradi Matere božje in zaradi motoristov. Prosim, naj nas vse varuje,« je povedal. Ob tem je izpostavil glavno sporočilo letošnjega srečanja: »Na motor brez alkohola in brez drugih substanc. Ne le zaradi sebe, ampak tudi zaradi drugih.« Nekoč so ga vprašali, kakšen je pravzaprav smisel blagoslova. Pater je odgovoril slikovito in neposredno: »Če pride skozi čelado, ima pomen. Če pa poškropi le čelado in ne seže do človeka, potem je tveganje še vedno veliko,« je odgovoril na zanj značilen, poljuden, a vsakomur razumljiv način. Ob koncu je udeležence pozval, naj odprejo srca za prijateljstvo, druženje in medsebojno spoštovanje. »Tisti, ki ne verjamete, naj vam ne bo nerodno. V teh trenutkih imejte v sebi lepo misel, kaj si želite zase in kaj drug drugemu želite,« je še dodal. Seveda se je dotaknil tudi solidarnosti, po kateri slovijo Slovenci. To je sicer prav, a ni prav, da se mora družina s tako boleznijo svojega otroka zanašati na solidarnost ljudi. Če bi kdaj zbirali podpise, bi vsi zagotovo podpisali, da je to obveznost države.
Na motor brez alkohola in brez drugih substanc.
Pred frančiškanskim samostanom FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić
Veliko udeležencev poudarja, da jih na Novo Štifto poleg druženja in ljubezni do motorjev privablja ravno duhovna razsežnost dogodka pod krošnjami tristoletnih lip in očarljivih obronkov Velike gore. »Niko je naš rojak iz Kranja, mož s posebno prosvetljeno energijo,« pove Boris Sever, prav tako Kranjčan, čigar honda goldwing 1500, letnik 1992, uvožena iz Amerike, ki ima po števcu okoli 130 tisoč kilometrov, je pritegnila pozornost. Na Novo Štifto že deset let prihaja skupaj s prijatelji iz kluba, saj jih poleg vožnje povezuje predvsem druženje. »Vedno srečamo stare znance,« pove in poudari, da prav sproščeno vzdušje in znanstva motoriste znova in znova vračajo na ta tradicionalni obred. Podobno razmišlja Milan Rogelj iz Šmartnega ob Paki, ki je motorist že približno dve desetletji. Doslej je zamenjal več motorjev, sedanjega pa ima že 18 let in ga ne namerava prodati. Po blagoslovu konjiček dobi neko novo moč. »Najpomembnejše za varno vožnjo je, da se prilagodiš razmeram in spoštuješ omejitve,« poudarja. Kljub temu dodaja, da popolne varnosti na cesti ni.
Poleg družabnih srečanj veliko pozornosti namenjajo preventivi.
Med jeklenimi lepotci različnih letnic, zmogljivosti in barv je letos prvič izstopal brezimni motor iz leta 1930, ki ga je kot nekakšne lego kocke sestavil Jože Henigman iz Dolenje vasi. Mimogrede, pogonski agregat je iz motorne žage. »Od takrat,« pravi njegov vnuk Jože, »se na njem ni skoraj nič spremenilo, razen malenkosti. Še vedno je vozen, s tablico iz leta 1948, ko je bil prvič registriran. Na kolesih so gume iz leta 1950. In tudi dva bencinska rezervoarja.« »Takrat so bencin kupovali v lekarnah. Torej, bil je kot zdravilo. In z njim je bilo treba varčevati. En rezervoar je bil namenjen za vožnjo v eno smer, drugi pa v nasprotno, reciva proti domu,« je razložil Jože, ki je motor prevzel od očeta, prav tako Jožeta, in še pripomnil, da je to bil, ko so po Ribniški dolini peljali dva, trije avtomobili na dan, prvi motor ne le v deželi suhe robe, ampak tudi daleč naokoli.
Voziti je treba po pameti.
Poleg starodobnega dvokolesnika, ki je plenil pozornost, so na žegnano vodo čakale trume motoristov iz vseh slovenskih pokrajin, kar potrjuje, da dogodek presega lokalne okvire. »V našem društvu imamo več kot 350 članov, tudi iz avstrijske Koroške in Italije. Povezani smo čez vsa leta. In danes so v kraju, ki ima posebno energijo, prisotni skoraj vsi. Blagoslov ali, kot mu pravimo, žegen je ena izmed nalog. Poleg družabnih srečanj veliko pozornosti namenjajo preventivi. Letos so že izvedli več predavanj, 18. maja pripravljajo dan varne vožnje na Vrhniki, konec junija pa se bo 130 motoristov odpravilo v Vatikan, kjer bodo zaznamovali desetletnico obiska pri papežu Frančišku, je še dejal Pavle Hočevar.
