Mož, ki je rešil Veliko planino (FOTO)

Letos mineva dvajset let od smrti arhitekta in humanista Vlasta Kopača. Ob tej obletnici so se povezali muzeji, javne ustanove in posamezniki, ki hranijo njegovo zapuščino. Skozi vse leto bodo z različnimi dogodki predstavljali številna področja njegovega delovanja ter osvetljevali njegov pomen za slovenski prostor, kulturno krajino in skupni spomin. »Središče Kopačevega zanimanja je bil prostor, ki ga je razumel celostno – kot preplet arhitekture, krajine, zgodovine in človekove izkušnje,« so povedali v Medobčinskem muzeju Kamnik. »Do njega je pristopal z globokim spoštovanjem in odgovornostjo. Posebno mesto v njegovem delu imajo skrb za dediščino, ohranjanje spomina in projekti, ki tudi danes spodbujajo razmislek o preteklosti in prihodnosti.

V odporniškem gibanju

Življenje je Vlasta Kopača (1913–2006) iz rodnih Žirov vodilo po različnih krajih Jugoslavije, nato pa na študij k prof. Jožetu Plečniku v Ljubljano. Postal je eden njegovih najboljših študentov. Zaznamovale so ga gore, kamor se je vračal kot alpinist, gorski reševalec in bajtar. Med vojno je sodeloval v odporniškem gibanju, bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau in po vojni obsojen v dachauskih procesih. Ni se zlomil, nasprotno, svoje talente na področjih risanja, oblikovanja, grafike, kartografije in arhitekture je še bolj razvil. Deloval je v konservatorski službi, zbiral ljudsko izročilo ter skrbno spremljal izvajanje svojih projektov in s tem pripomogel k varovanju dediščine. Ob 20. obletnici smrti arhitekta, konservatorja, risarja, grafika, alpinista in Plečnikovega učenca Vlasta Kopača so se muzeji, raziskovalne ustanove in strokovne organizacije povezali v skupni projekt, s katerim bodo letos celostno predstavili njegovo izjemno široko ustvarjalno dediščino. Z dogodki želijo obuditi spomin nanj, predstaviti raznolikost njegovega opusa ter poudariti vrednote, ki jih je Kopač zagovarjal in ostajajo pomembne tudi v današnjem času.

Projekt želi širši in strokovni javnosti znova približati osebnost, ki je odločilno zaznamovala slovenski prostor – od arhitekture in urbanizma do varstva kulturne krajine, planinstva, kartografije in ohranjanja kolektivnega spomina. Kopačevo delo je povezovalo arhitekturo, naravo in družbo: kot Plečnikov študent in sodelavec je pomagal pri snovanju in gradnji ljubljanskih Žal in zapornice na Ljubljanici, samostojno je snoval Pot spominov in tovarištva, kot sodelavec takratnega Zavoda za spomeniško varstvo je pomembno pripomogel k prenovi Plečnikovih tržnic in Žal, pomembno pa je zaznamoval razvoj Velike planine ter se posvečal ohranjanju ljudskega izročila in materialnih sledov preteklosti.

O razlogih za organiziranje projekta Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina sta Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, in Janja Železnikar, kustosinja in koordinatorka projekta v Medobčinskem muzeju Kamnik, povedali, da se je ideja za projekt porodila leta 2023 ob pripravi dokumentarnega filma Medobčinskega muzeja Kamnik ob 110. obletnici rojstva Vlasta Kopača: »Avtorica filma Janja Železnikar je pregledala fonde muzejev in drugih ustanov, ki hranijo njegovo zapuščino. Sočasno je kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok pripravljala razstavo Vlasto Kopač – neutrudni humanist. Po smrti Mojce Kopač smo muzeji in Mojčina sorodnica Katja Šturm (dokumentalistka raziskovalka RTV Slovenija in skrbnica zapuščine Vlasta Kopača) spoštovali željo Kopačeve hčerke, da se primerno predstavi očetov opus, pri čemer je Šturmova omogočila dostop do domačega arhiva, s tem pa tudi dokončanje filma. Predstavila nam je tudi besedilo Mojce Kopač, ki ga je leta 2015/2016 v okviru študijske skupine Mestni muzej Ljubljana in Ljubljančani napisala o svojem očetu.«

Na rojstni dan

Osrednji del projekta bo biografsko-dokumentarni zbornik Vlasto Kopač – tiha moč ustvarjanja, ki bo prvič celostno prikazal Kopačevo življenje in delo, javnosti pa bo predstavljen 3. junija, na njegov rojstni dan. Temelj knjige bo posthumna objava Mojce, ki je povzela življenje svojega očeta. Njenemu delu bodo kustosi, konservatorji, raziskovalci in posamezniki dodali svoje videnje Kopačeve dediščine in zapuščine, ki jo hranijo različne institucije, ali pa odkrili osebno izkušnjo s Kopačem. Jeseni bodo organizirali strokovni simpozij o Kopačevem prispevku k varovanju naravne in kulturne dediščine. Vlasto Kopač je bil namreč od leta 1963 do upokojitve leta 1969 ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana. Številne projekcije dokumentarnega filma o njegovem življenju (nastal v produkciji Medobčinskega muzeja Kamnik) v različnih krajih po Sloveniji bodo opozarjale na bogastvo Kopačevega življenja in pomen njegovega izjemnega ustvarjalnega opusa tudi za prihodnost. Film bo spremljal dogodke, namenjene spoznavanju Kopačeve zapuščine. Katja Šturm bo pripravila inserte Kopačevih izjav iz arhiva radia in TV Slovenija, ki se bodo predvajali na razstavah in drugih dogodkih.

V Plečnikovi risalnici FOTO: Arhiv Mojce Kopač

Arhitektova perorisba Velike planine (izsek) FOTO: Arhiv Mojce Kopač

Lesene živalce, ki jih je v Centralnih zaporih na Poljanskem nasipu za svojo hčerko Mojco izdelal njen oče. FOTO: Sašo Kovačič, Hrani MNSZS

Portret Vlasta Kopača, 1988 FOTO: Modic, arhiv Mojce Kopač

Bil je ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina. FOTO: Osebni arhiv