Razstava Iz Mure z ljubeznijo, posvečena 100-letnici enega največjih gospodarskih stebrov Pomurja, nekdanje tekstilne tovarne Mura, iz marsikaterega obiskovalca izbeza številne misli in spomine. Mura je klecnila po tretjem stečaju v letu 2019, a je pustila velikanski pečat v kolektivnem spominu regije.
Moj spomin je tudi, kako se je oče na maturantskem plesu pod žarometi bleščal v suknjiču, v kakršnem je Jure Košir na odprtju zimskih olimpijskih iger v norveškem Lillehammerju ponosno nosil slovensko trobojnico. Pa ta, da si moral ob 22.30 ujeti zadnjega muraša, če nisi želel prenočiti pod vedrim nebom, daleč od toplega doma. Že 1963. so namreč v Muri uredili avtobusni prevoz za delavce. Šlo je za kar posebno avtobusno omrežje, avtobusu se je pogovorno reklo muraš. Tudi plače so bile v Muri lepo urejene: šivilja je še v 80. letih prejšnjega stoletja po zaslužku presegala medicinsko sestro, menda celo učiteljico. Konec 90. let in na prehodu v novo tisočletje pa je šlo vse navzdol. Plače in tovarna. Leta 2009 se je zgodil prvi stečaj.
Dan Mure z zlatniki
Avtorji razstave, ki bo v Enoti za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti na ogled vsaj eno leto, so Gordana Šövegeš Lipovšek, Blanka Ambruž, Barbara Lešnik, Iva Lana Lanščak in Marko Bilić. Častna pokroviteljica razstave je predsednica države.
Hudo mi je zaradi tega, kar se je zgodilo z Muro, ker za to ni nihče odgovarjal.
»Naš arhiv hrani približno 170 škatel dokumentov, ki smo jih prejeli po stečaju podjetja. Izbrati smo morali najbolj zanimive in reprezentativne vsebine ter jih celovito predstaviti. Od začetkov pri Janezu in Irmi Cvetič z majhnim krojaškim obratom leta 1925 ter Ludviku Šiftarju in njegovi Tvornici perila leta 1932 prek nacionalizacije in obdobja razcveta do zadnjih let in praznih stavb. Naš cilj je bilo pokazati, da Mura ni bila le tovarna, temveč prostor pripadnosti, ustvarjalnosti in ponosa. Želimo, da se obiskovalci ne spomnijo zgolj grenkega konca, temveč tudi ponosne zgodbe, ki je več kot pol stoletja dajala kruh več kot 6000 ljudem in sooblikovala celotno regijo,« je poudarila Šövegeš Lipovškova.
Datum odprtja razstave, 24. september, ni bil naključje. Vse od leta 1950 je bil to dan Mure, ko so ob obletnici izvolitve prvega delavskega sveta nagrajevali najzaslužnejše delavce – celo z Murinimi zlatniki.
V kolektivni zavesti Pomurcev je Mura tovarna, za katero so se žrtvovale celotne generacije mnogih družin. Bila je najboljša v svoji dejavnosti v tem delu Evrope. S prvim računalnikom IBM v vzhodni Sloveniji, naprednim razvojnim oddelkom, prenosom znanja v tujino. Z izjemnimi modnimi oblikovalci, pronicljivimi delovodji, marljivimi šiviljami. S svojo zdravstveno ambulanto za zaposlene, telovadnico, počitniškimi hišicami na morju za delavce.
Ne služba, poslanstvo
Od Mure je bilo odvisnih na tisoče družin. Tovarna je gradila domove in oblikovala način življenja. Tkala skupnost. Občutek ponosa je bil oprijemljiv. Delati v Muri ni bila le služba – to je bilo poslanstvo.
»V službi smo bili več kot doma. Doma nas niso tako poznali kot v službi. S svojimi otroki nismo mogli biti, ker smo delali ob sobotah in nedeljah. Na koncu daš pol življenja za službo, pa nimaš nič od tega. Me smo imele pripadnost in spoštovanje do firme. Tudi če bi kdaj najraje celo firmo pokopal, smo vsako jutro vstale in šle delat. Dale smo maksimum od sebe. Mura je bila kakovostna firma, to imaš v krvi,« je povedala ena od šivilj. Vedno so predstavljale 80 odstotkov celotne delovne sile.
170
ŠKATEL dokumentov hrani arhiv.
Vzpon in padec Mure morda najbolje, kot so podčrtali avtorji razstave Iz Mure z ljubeznijo, opiše zapis iz kolekcije J. G. Carniolus v katalogu pomlad-poletje 1999: »... vsak dan se boriš, vsak dan kaj dobiš, kaj izgubiš, vsak dan padajo udarci, če ne udariš nazaj, te več ni v tej borbi za denar ali življenje …«
Ko sem si ogledoval razstavo, me je ogovoril eden od starejših obiskovalcev, ki je bil nekoč tudi sam zaposlen v tem tekstilnem gigantu: »Hudo mi je zaradi tega, kar se je zgodilo z Muro, ker za to ni nihče odgovarjal. Ampak, veste, kaj? Murin zimski plašč, čeprav že ponošen in dotrajan, še vedno nosim z velikim, res velikim ponosom.«
Kako je mogoče, da je tovarna s tako močno blagovno znamko in dolgoletno tradicijo propadla? Vprašanje še vedno nima odgovora.
Upravna, nekoč mogočna stavba FOTO: Blanka Ambruž
Murine obleke je bilo v preteklosti mogoče opaziti na vsakem koraku. FOTO: Andrej Bedek
V Muri so se zavedali, da je za ohranitev vrhunske kakovosti tekstilnih izdelkov ključna dobra usposobljenost kadra. FOTO: Pokrajinski Arhiv Maribor
Delo v šivalnici, druga polovica 60. let 20. stoletja FOTO: Pokrajinski Arhiv Maribor
Menjava izmene, druga polovica 90. let 20. stoletja FOTO: Pokrajinski Arhiv Maribor
Kolekcija pomlad-poletje 1973 FOTO: Pokrajinski Arhiv Maribor
Razstava bo v Enoti za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti na ogled vsaj eno leto. FOTO: Andrej Bedek
