Na 53. Prazniku refoška so kronali novega kralja (FOTO)

Refošk ni samo vino, ampak je zaščitni znak slovenske Istre. Ta trta najbolje uspeva na istrski zemlji, bogati z železom in minerali. Prav ta zemlja skupaj z burjo, toplim soncem in bližino morja daje refošku njegov prepoznavni okus. Ta je nekoliko kiselkast, svež, a hkrati poln, mineralen in močan. Stari istrski vinarji radi rečejo, da je refošk vino trmaste zemlje in trdega dela. Trta namreč ni med najbolj nezahtevnimi sortami. Potrebuje veliko sonca, ravno prav vlage in predvsem potrpežljive vinogradnike. Če je letina dobra, nastanejo vina z izrazitim karakterjem, ki jih poznavalci hitro prepoznajo. Mladi refoški so običajno bolj živahni, sadni in sveži, starejši pa dobijo mehkejši okus, note suhe slive, čokolade in celo rahlo zemeljske tone.

Marsikdo ga še vedno zamenjuje s teranom, a poznavalci opozarjajo, da gre za dve povsem različni zgodbi. Teran nastaja na Krasu iz sorte refošk, vendar na povsem drugačni kraški zemlji, zaradi česar ima tudi drugačen značaj. Istrski refošk je mehkejši, bolj sadno aromatičen in pogosto elegantnejši, medtem ko je kraški teran bolj kisel in robusten. Prav zato v slovenski Istri refošk velja za kralja rdečih vin.

Bilo je dobesedno praznično. FOTO: Matia Šukovt

Marezige FOTO: Jakob Bužan

Način življenja

Refošk globoko rubinaste barve je bil dolga desetletja predvsem vino domačinov. Včasih skoraj ni bilo istrske hiše brez soda refoška v kleti. Kmetje so ga pili ob pršutu, mineštri, ribah in testeninah, pogosto pa tudi kot vsakodnevno vino ob delu v vinogradu ali oljčniku. Danes je podoba drugačna – številni vinarji so refošk povzdignili na vrhunsko raven, z njim osvajajo mednarodna priznanja in dokazujejo, da lahko tudi slovenska Istra ponudi vina svetovnega razreda.

Vino iz grozdja refošk velja za kralja rdečih vin slovenske Istre. FOTO: Vinakoper

Zato so v Marezigah nad Koprom tudi to pot organizirali že 53. Praznik refoška in slovenske Istre. Na enem največjih vinsko-kulinaričnih dogodkov pri nas so okronali tudi najnovejšega kralja refoška. Prestižni naziv je tako že drugo leto zapored osvojil Ludvik Nazarij Glavina iz vinske kleti Santomas, ki je strokovno komisijo prepričal z vinom Refošk Grand Cuvee, letnik 2016.

Marezige so se v času Praznika refoška spremenile v pravo prestolnico istrskega vina. Na razgledni ploščadi nad Koprom, ob znameniti vinski fontani, so obiskovalci okušali različne stile refoška, od mladih do zorjenih vin. Pokušali so istrske dobrote in uživali v bogatem kulturnem programu. Kljub deževnim dnevom je praznik privabil lepo število domačinov, turistov in ljubiteljev vina iz vse Slovenije.

Praznik refoška namreč ni le veselica, ampak dogodek z dolgo tradicijo in pomembnim sporočilom. Turistično društvo Marezige, ki dogodek organizira skupaj z Zavodom za mladino, kulturo in turizmom Koper, že desetletja skrbi za ohranjanje istrske dediščine, vinogradništva in krajevne identitete. Domačini pravijo, da refošk v Marezigah ni le vino, ampak način življenja.

Marezige imajo posebno mesto tudi v zgodovini slovenske Istre. Kraj je znan po marežganskem uporu leta 1921, enem prvih organiziranih uporov proti fašizmu na tem območju. Prav občutek povezanosti, trme in ponosa domačini pogosto povezujejo z refoškom, z vinom, ki je čez desetletja preživelo številne krize, menjave držav in spremembe okusov.

Ob znameniti fontani so razglasili kralja refoška. FOTO: Jakob Bužan

Prav zato je letošnji praznik poudaril tudi prihodnost vinogradništva. Potekal je strokovni posvet Refokus, na katerem so vinarji, strokovnjaki in raziskovalci govorili o podnebnih spremembah, suši in vse večjih vremenskih ekstremih, ki vplivajo na vinograde. Razpravo je vodil Karlo Kopjar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Govorili so predvsem o trajnostnih pristopih, varovanju zemlje in prilagajanju vinogradništva novim razmeram.

Letošnji praznik je ponovno dokazal, da refošk ni samo vinska sorta, ampak zgodba zemlje, ljudi in ponosa. Vino, ki je nekoč veljalo za preprosto domačo kapljico, danes postaja simbol kakovosti, tradicije in sodobnega istrskega turizma. In ko domačini v Marezigah nazdravijo z besedami »Naj živi kralj refoška«, je jasno, da mislijo precej več kot samo na vino.