Na Barju in v Lukovici ga spremljajo s pastmi: avtoštopar letos še ne povzroča škode

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je obvestila, da se v Sloveniji zaključuje letošnje obdobje naleta japonskega hrošča (Popillia japonica). »Kljub letos precej večji aktivnosti tega škodljivca v primerjavi z letom 2025 pa japonski hrošč zaenkrat ne povzroča gospodarske škode.«

Japonski hrošč je bil v Sloveniji prvič potrjen julija 2024, in sicer v feromonskih pasteh na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Leta 2025 so na obeh območjih potrdili že manjši ustaljeni populaciji in vzpostavili razmejeni območji. Napadeno območje obsega krog s polmerom enega kilometra okoli potrjene najdbe, okoli njega pa je določen še petkilometrski varovalni pas.

Odrasel hrošč zlahka obje liste, cvetove in plodove; njegove ličinke pa v tleh poškodujejo korenine trav. FOTO: UVHVVR

Strokovne službe so na napadenih območjih Ljubljana Barje in Lukovica tudi letos zaznale večjo aktivnost škodljivca, pri čemer je vrh naleta napočil v začetku julija, skorajda tri tedne prej kot v lanski sezoni. Prav zato bodo na obeh razmejenih območjih tako še do konca septembra potekali usmerjeni ukrepi, s katerimi bodo budno spremljali velikost populacije in izkoreninjanje japonskega hrošča, to pa počnejo predvsem z množičnim ulovom s pastmi in pregledi gostiteljskih rastlin.

Feromonske pasti

Japonski hrošč je škodljivec, za katerim je v Evropski uniji stalna tiralica. Odrasli hrošči so dolgi približno 8 do 11 milimetrov in se hranijo na več kot 400 rastlinskih vrstah. Med pogostimi gostitelji so vinska trta, koruza, jablana, češnja, sliva, breskev, malina, robida, leska, javor in lipa. Odrasli osebki objedajo liste, cvetove in plodove, ličinke pa v tleh poškodujejo predvsem korenine trav. V varovalnih pasovih škodljivca niso zaznali, kar pomeni, da se ni razširil prek meja napadenih območij.

Na napadenih območjih velja namreč tudi precej večja previdnost pri premikanju rastlinskega materiala. UVHVVR zato opozarja, naj se v času intenzivnega letenja hroščev, med 30. junijem in 31. avgustom, z območja ne odvažajo rastlinski odpadki, zemlja ali uporabljeni rastni substrati, saj se lahko škodljivec ravno na tak način širi na nove lokacije. Feromonske pasti so namestili tudi na druge lokacije po Sloveniji.

Dolgi so od 8 do 11 milimetrov. FOTO: UVHVVR

Pomoč prebivalstva

Nekaj posamičnih najdb japonskega hrošča zunaj razmejenih območij je bilo tudi v letu 2026. Našli so ga na naslednjih lokacijah: Dul, Tepanje, Fernetiči in Pince. V vsaki pasti je bil resda le po en odrasel hrošč. Gre za najdbe na prometno obremenjenih postajališčih, kar potrjuje značilnost japonskega hrošča kot izrazitega avtoštoparja, ki se lahko prenaša z vozili in blagom. Na omenjenih štirih lokacijah se bo spremljanje nadaljevalo še do konca septembra, pri čemer za zdaj ni bilo nobenih dokazov o kakršnih koli ustaljenih populacijah.

UVHVVR se je zahvalila tudi vsem prebivalcem, ki so jih sproti obveščali o vseh sumih na pojav japonskega hrošča in tudi na tak način spremljali dogajanje v svoji okolici. V okviru vseh teh prijav je bila prisotnost hrošča potrjena v samo enem primeru. Sicer pa je šlo najpogosteje za zamenjavo z zlato minico.