Na cvetno nedeljo blagoslov posebnih lesenih umetnin, Ljubenska potica si želi Unescove zaščite (FOTO)

Minulo nedeljo so marsikje prinesli k blagoslovu butarice, na Ljubnem pa zares posebne, edino tam poimenovane potice. Klasične butarice, kakršne izdelujejo po vsej državi, so se v zaselku Ter na Ljubnem postopoma preoblikovale v prav posebne lesene umetnine, ki so jih občudovali tako domačini kot prišleki, ki so izvedeli za to posebnost, kakršne ni v Evropi. Potomci izdelovalcev potic pravijo, da je prvo, verjetno leta 1887, izdelal Jože Poličnik, preužitkar na kmetiji Juvanica v Teru.

Namesto pričakovanih povezanih snopov šibja in zelenja je to bil leseni, na roke izdelan predmet, poseben zaboj za orodje, ki ga je uporabljal Jože sam. Med drugimi butaricami, oljčnimi vejicami in zelenjem je bila Jožetova okrašena »opotičena«. Takratni duhovnik prinesitelja ni pregnal iz cerkve, ampak je opravil blagoslov, domačini pa so ga kasneje začeli posnemati.

Družina Brgles Kuguska, zgled družinske delavnice potic

Župnik Damjan Kejžar je blagoslovil slavne ljubenske potice.

Stalna zbirka

Ko fotografira vsa družina.

Ob uporabi zimzelenega listja bršljana, božjega lesa oziroma bodike, rdečih semen, bršljanovih jagod, rumenih vitic vrbe, vejic tise in rumeno razcvetelega drena so izdelovali podobe iz kmečkega, verskega in gozdarskega življenja, dandanes pa se potic lotevajo pravi mojstri, ki izkušnje prenašajo na mlajši rod, celo s posebnimi delavnicami pred prazniki. Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki zvesto podpira vse velike ljubenske projekte, je za Novice izjavil: »Pod strokovnim nadzorom Muzeja novejše zgodovine iz Celja pripravljamo stalno zbirko ljubenskih potic, ki je tudi korak na poti priznanja. Gre za najvišjo obliko nesnovne kulturne dediščine, ki več kot le živi med nami. To so izjemni izdelki, predstavljeni s ponosom. Naša želja je, da z novim dušnim pastirjem Damjanom Kejžarjem nadaljujemo tradicijo in jo primerno zaščitimo pod okriljem Unesca.«

Samo na Ljubnem

Pri tem so po besedah slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja ključni izvirno in pristno izdelovanje ter prenašanje na mlajši rod ter sprejemanje cerkve in ujemanje s krajevnimi običaji. Zanimivo pa je, da se razen nekaj neuspešnih poskusov običaj ne širi zunaj občine. Ta ljudska mala obrt, ki praviloma ni na prodaj, se širi iz roda v rod in tako ni le muha enodnevnica ali odstopanje od verske tradicije. A kot Ljubenci že več kot 60 let ohranjajo flosarski praznik in ponosno negujejo ter naprej razvijajo smučarske skoke, strast do tega ročnodelskega ustvarjanja pomembno zaznamuje začetek velikonočnega praznovanja. Takrat se ob dogovorjeni uri zbere množica, tako tistih, ki še vedno izdelujejo običajne okrašene snope, kot tistih, ki pokažejo prav posebne butarice.

Bio krožnik

Cvet in stari dobri gramofon

Ponosna babica in dedek ter par vnukov

Minulo cvetno nedeljo je novi domači župnik Damjan Kejžar blagoslovil več kot 100 potic in še vsaj trikrat toliko klasičnih butaric. Ob cerkvenem petju in blagoslovu je oznanil velikonočno praznovanje ter prošnjo za mir in blagostanje.

Ažbe Pilih in Dončićeva oboževalka Anja

Original štilerca, izdelana z motorno žago.