Na Dnevu hmeljarjev dobili novo princeso in starešino, v povorki tudi poslanec Reberšek

V Spodnji Savinjski dolini z vsakoletnim praznovanjem ohranjajo tradicijo hmeljarstva, podeželja in kulturne dediščine. Letošnji že 64. Dan hmeljarjev so tudi tokrat pripravili Združenje hmeljarjev Slovenije ter Turistično društvo in Občina Braslovče.

Praznovanje je s pisanim sprevodom kljub vročini pospremila velika množica ljudi. Na prireditvi so za leto dni imenovali novega hmeljskega starešino in princeso, to bosta Jani Stiplovšek iz Tabora in Laura Jelen iz Dobriše vasi. V pisani povorki so mladi prikazali stara hmeljarska opravila, na čelu so bili konjeniki KK Mustang z Gomilskega, Laška godba in mažoretke.

Že dopoldne so na slavnostni seji predstavili dela in aktivnosti dozdajšnjega hmeljskega starešine Boža Kobolda iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in hmeljske princesa Urške Brinovec iz Podloga, zbrane pa so nato nagovorili predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset, gostiteljski župan Tomaž Žohar in državni sekretar z ministrstva za kmetijstvo Velislav Žvipelj. Spregovorili so tudi o aktualnih razmerah na področju kmetijstva, ki mu neugodne vremenske razmere ne prizanašajo, svoje mnenje pa so predstavili še Martin Mauser, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Aleksander Reberšek, poslanec v Državnem zboru RS, Janko Kos, župan Občine Žalec, mag. Marko Repnik, župan Občine Prebold in direktor ZKŠT Žalec, Nataša Juhart, županja Občine Vransko, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, Žan Grobler podžupan Občine Tabor, Jože Kužnik, župan Občine Polzela, Peter Vrisk, direktor KZ Celje, Milan Pustoslemšek, predsednik Savinjske kmetijske zadruge, Irena Friškovec, direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice – Enota Celje, Branko Ribizel, predsednik TD Braslovče, in Urh Račnik, predsednik Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline.

Hiter začetek rasti

Na slavnostni seji je predsednik združenja izročil priznanje Svetovne hmeljarske organizacije IHGC, vitez I. stopnje, dvema hmeljarjema in hmeljskima starešinama Frančišku Gajšku in Stanislavu Šaleju, oba sta iz Drešinje vasi. Priznanje je na svetovnem hmeljarskem kongresu v Nemčiji prejel tudi hmeljarski strokovnjak dr. Sebastijan Radišek, priznanje II. stopnje pa dr. Martin Pavlovič.

Specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec je na prireditvi predstavil značilnosti letošnje letine. V letu 2026 hmelj v Sloveniji prideluje 116 tržnih pridelovalcev na skupno 1451 hektarjih površin, od tega je približno 110 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ ga pridelujejo v Savinjski dolini, pomembna območja so tudi v Podravju in na Koroškem. Največ površin zavzema sorta celeia, zajema kar 41 odstotkov hmeljišč. »Topla pomlad je spodbudila hiter začetek rasti, v nadaljevanju pa so razvoj rastlin zaznamovali trije izraziti vročinski valovi. Zaradi visokih temperatur je bil hmelj večkrat izpostavljen vročinskemu stresu, kar je vplivalo na fiziološko delovanje rastlin in pri delu nasadov pospešilo prehod v cvetenje ter razvoj storžkov. Vodne razmere so bili skozi sezono precej neenakomerne. Namakanje je bilo zato pomemben ukrep za ohranjanje vitalnosti rastlin in nadaljnji razvoj storžkov,« je poudaril Dimec in dodal, da je bilo po Sloveniji v neurjih različno poškodovanih približno 900 hektarjev hmeljišč.

»Poškodbe so bile različno obsežne – od približno 150 hektarjev popolnoma uničenih nasadov, kjer obiranje ne bo mogoče, do približno 300 hektarjev nasadov z močnejšimi poškodbami, pri katerih ocenjujemo od 50 do 70 odstotkov izpada pridelka, pri preostalih je škoda blažja,« je še povedal Dimec in dodal, da bodo natančne ocene podali po začetku obiranja.