Na drevesu zraste 80 rdečeličnih sadežev

LUKOVICA – »Z občutkom primeš, lahno zaviješ in potegneš,« nas je poučil 45-letni sadjar Sašo Kašnik iz Vrbe pri Prevojah v občini Lukovica, kjer z ženo Ano že več kot dve desetletji kmetujeta na kmetiji Pri Jakonovih. Spoznala sta se v srednji šoli: »Doma smo imeli več kot 30 glav živine, krave molznice. Molžo sva opravila zjutraj pred službo...« 
Ob malih otrocih sta bila zvečer na smrt utrujena in nekega dne sta se odločila, da Ana ostane doma na kmetiji. »Malo smo se razbremenili, sam pa sem vsa leta že od kmetijske šole razmišljal o sadovnjaku.«

Leta 2009 sta kupila prve sadike in do danes zasadila skoraj dva hektarja jablan, pol nasada je že v polni rodnosti.

Nujna protitočna mreža

»Daleč največ je sorte topaz, približno 600 dreves je zlatorumenega opala, bolj za vzorec pa imamo dva reda sorte ecolette.« Opustila sta molznice, danes se okoli hiše pase skupaj 12 glav živine, vmes so postali ekološka kmetija. »Živali poleg paše krmimo izključno s senom, že dve leti ni bilo živinozdravnika v hiši,« se smeje pohvali Sašo.

Lani so zaradi deževnega vremena pridelali 24 ton jabolk: »Bilo je nekaj mase, a kakovost je bila zelo slaba.«

Letos je precej drugače, saj je šlo sonce vinogradnikom in sadjarjem na roko: »Nadejamo se, da bomo nabrali približno 35 ton jabolk, kar je dobra letina.«

Lani sta staro garažo preuredila v hladilnico, kamor spravita 25 ton jabolk. Brez protitočne mreže si resnega sadjarjenja danes niti predstavljati ne moremo.

Investicija v protitočno mrežo ni zanemarljiva, za hektar je treba odšteti 4000 evrov, toda kot smo videli letos, ima mreža poleg obrambe proti toči še dodatno funkcijo, saj ščiti sadovnjak pred soncem: »Protitočna mreža umiri temperaturo za kakih 15 odstotkov.«

Obirajo dvakrat

»Na posameznem drevesu, če je seveda optimalna letina, zraste od osem do 10 kilogramov jabolk ali drugače od 80 do 90 sadežev. Obiramo dvakrat, tako nezrelim sadežem damo čas, da dozorijo,« razlaga Kašnik.

Sorta jabolk topaz je znana po svoji odpornosti proti boleznim, zato je pri sadjarjih zelo priljubljena. »Ima malce starinski videz, kar je za prodajo doma na dvorišču celo do neke mere zaželeno,« še pove Ana, ki je v družini odgovorna za prodajo.

Nekaj jabolk prodajo tudi šolam in vrtcem, odkupna cena je 1,3 evra za kilogram, doma prodajajo po 1,5 evra, medtem ko v društvu ekoloških sadjarjev Slovenije Ekotopaz priporočajo ceno 1,8 za kilogram.

Do zdaj sta vse prodala, toda Sašo in Ana sta previdna. »Za zdaj kaže, da sva se glede zasaditve sadovnjaka in ekološke pridelave odločila prav, do zdaj smo še vse prodali, kljub temu pa s to količino še nismo ustvarili delovnega mesta,« opozarja Sašo, ki se v prihodnosti vendarle nadeja, da bo eden od njiju ostal doma in sadjaril.

In kakšna je vizija pri sedanjih 4000 drevesih? »Obdelovati do tri hektarje velik sadovnjak, to je nekaj več kot 6000 dreves.«

Povejmo še to, da poleg njiju s kmetijo živijo in dihajo še Saševa mati Marija, najstarejša hči Nika, študentka, dijakinja Lea in osnovnošolec Matic. Ko so otroci malce zrasli, se je Ana vrnila na delo za polovični delovni čas.

Poti nazaj ni

Investicija v hektar jablan je približno 40.000 evrov, kar se po mnenju Kašnikovih povrne v petih do sedmih letih, medtem ko morajo drevesa zdržati 20 let.

To je torej življenjska odločitev in investicija, poti nazaj ni. Hkrati je ekološka pridelava sadja zahtevnejša, zato sta sadovnjaku v prvih šestih letih posvečala kar največ pozornosti.

»Prvo leto nama je voluhar spodjedel in uničil 150 dreves. Ta škodljivec je pri ekološki pridelavi zelo neugoden.«

Sadovnjak škropita izključno z ekološkimi pripravki: »Precej več pa je fizičnega dela, košnje in okopavanja dreves. Če bi potegnili črto, je ekološka pridelava 30 do 40 odstotkov dražja od konvencionalne.«

Počasi razvijata tudi druge produkte, pripravila sta ekološki sok in kis. »Oboje je priložnost in ima svojo ceno, vendar sva previdna,« za konec poudarita Kašnikova.