Na znani ekološki kmetiji ob pomurski avtocesti je gospodar Igor Paldauf postavil pravo umetniško instalacijo: sončnično polje. »Sončnice kot simbol sreče, veselja in optimizma, pa tudi dolgoživosti, ljubezni in zvestobe, smo postavili zato, da tudi v teh čudnih časih ljudje ne bi pozabili na to, kar je najpomembnejše v življenju,« je odprtje ambientalne instalacije domačega umetnika Roberta Juraka pospremil Igor Paldauf, ki se na domači kmetiji že vrsto let ukvarja s pridelavo žit in oljnic. Predeluje jih v razne vrste moke, kosmiče, zdrob, kašo, testenine, olje ... Vse mlevske izdelke melje doma, in to s svojim lastnim mlinom na kamen.

Umetniško kompozicijo sta odkrila gospodar Igor Paldauf (levo) in kipar Robert Jurak (desno).

Pri Paldaufovih so odslej kovinske sončnice.
Na slavnostnem odprtju instalacije se je zbralo veliko prijateljev in podpornikov uspešne ekološke kmetije, za kulturni program sta poskrbela glasbenik Samo Budna in poet Branko Pintarič. Da bo v okolju trdega dela in reda poslej stal tudi odtis umetniškega ustvarjanja, je sila povedno, govori pa o tem, da na oltar življenja, preprostega in kmetskega, družina Paldauf poleg lastne marljivosti in pridnosti postavlja še nekaj, kar je posledica svobodnega uma, prirojenega talenta in prav tako pridne roke nekoga drugega. Gre za sinergijo delavnosti in umetnosti, ki je ne vidimo prav pogosto. O tem je govoril tudi kipar Jurak: »Paldaufovi bodo odslej moje sončnice videvali in srečevali prav vsak dan, znova in znova, zato sem resnično počaščen, da so mojemu delu dali takšno priložnost.«
2011. JE KMETIJO prevzel zdajšnji gospodar Igor.
Kovinske sončnice, ki odtlej stojijo na prostranem dvorišču Paldaufovih, so dovršeno umetniško delo. In so, kot je rekel nekdo, kot kakšne van Goghove Sončnice.

Zbralo se je lepo število domačinov in drugih gostov.
Zgodovina
Tradicija kmetije Paldauf iz Vučje vasi sega v leto 1875, ko sta stric in teta Igorjevega dedka Janka začela kmetovati s 15 hektarji obdelovalne zemlje. Ta površina je takrat predstavljala eno od večjih kmetij. Ker pa nista imela otrok, je leta 1947 kmetijo prevzel dedek Janko in tako nadaljeval tradicijo kmetovanja skupaj z babico Terezijo. Leta 1986 je kmetijo prevzel oče Jože z mamo Verico. Nadaljevala sta uspešno kmetovanje, poljedelstvo, govedorejo in prašičerejo, in tako je še danes. »Leta 2011 pa sem slednjič kmetijo prevzel jaz,« je dejal Igor Paldauf.
Nikoli zjutraj ne vstanem s cmokom v želodcu, vse pri nas je namreč narejeno z užitkom.
Danes na njihovi kmetiji živi šestčlanska razširjena družina treh generacij: oče Jože, mama Verica, sin Igor, žena Jasmina in najmlajša člana družine Evina in Nel. »Naj povem, da sva z ženo že od nekdaj živela v naravi in z naravo,« je nadaljeval Igor Paldauf. »Ko sva dobila otroke, pa sva se začela samo še bolj zavedati tega dejstva, da iz zdravega zraste zdravo. Moja služba je biti v sozvočju z naravo. Zato vedno rečem: ne, jaz nimam službe, temveč je narava moja prva, druga in zadnja misel. Nikoli zjutraj ne vstanem s cmokom v želodcu, vse pri nas je namreč narejeno z užitkom. Z veliko zagnanosti na kmetiji še vedno pomagata tudi moj oče Jože in mama Verica, žena Jasmina je nepogrešljiva pomoč, da o neusahljivih virih naše energije – hčerki in sinu – sploh ne govorim. Srečen sem, da je moja kmetija plod generacij – zdaj na njej raste že četrta. Neizmerno sem hvaležen, da sem lahko prevzel to očetovo delo, ki je nadaljeval delo dedka Janka in babice Terezije; že dedek pa je to zemljo, na kateri rastemo danes mi, dobil od svojega strica in tete. Naša hvaležnost, da lahko delamo v najboljši službi – v naravi – se izraža tudi v energiji naših pridelkov,« je še dejal mladi gospodar Igor Paldauf, ki se s ponosom spominja letnice 2020, ko so prejeli certifikat bio in naziv Ekološka kmetija Paldauf.