Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) končuje enega najpomembnejših naravovarstvenih projektov v severovzhodni Sloveniji, imenuje se Gorička krajina. Glavni cilj projekta je bil na območju Nature 2000 izboljšati oziroma ohraniti stanje številnih ogroženih vrst in njihovih življenjskih prostorov, še posebno so imeli v mislih obe ptici – velikega skovika ter hribskega škrjanca; njun obstoj je tesno povezan prav z mozaično kulturno krajino Goričkega. Razmere so izboljšali tudi za tri vrste metuljev (strašničinega in temnega mravljiščarja ter travniškega postavneža), ki prav tako uspevajo le na pestrih in tradicionalno upravljanih travnikih. Skupna vrednost projekta je 1,781.153 evrov, od česar je Evropska unija prispevala kar 1,424.922,40 evra. Projekt predstavlja celovit pristop k ohranjanju naravne dediščine, izboljšanju stanja habitatov ter krepitvi zavedanja o pomenu biotske raznovrstnosti.
Tesno sodelovanje
Ukrepov so se prav tako razveselili ljubitelji dveh vrst hroščev, puščavnika in škrlatnega kukuja, gre za značilne prebivalce starih dreves in visokodebelnih sadovnjakov. Projekt podpira tudi tri vrste netopirjev (navadnega in dolgokrilega ter malega podkovnjaka), ki veljajo za izjemno pomembne kazalnike zdravega okolja in naravne regulacije žuželk. Skratka: izboljšali bodo stanje na 187 hektarjih, in sicer pri treh ciljnih habitatnih tipih ter 10 evropsko pomembnih vrstah.
1,8
MILIJONA je vrednost projekta.
Še posebno razveseljuje dejstvo, da postaja naravovarstvo pomemben del lokalne skupnosti. Velik del ukrepov je bil namreč že izveden v tesnem sodelovanju z domačini in kmeti. Obnovili so travnike, zasadili nove sadovnjake, izvedli posebne ukrepe za metulje in hrošče ter okrepili zavest o pomembnosti ohranjanja narave. To je navdušilo tudi naravovarstvenega svetnika Gregorja Domanjka iz JZ KPG: »Bistveno je bilo, da smo sodelovali z domačini ter tistimi organizacijami, ki se ukvarjajo ali s kmetijstvom ali pa z varstvom narave.«
Razvoj regije
Kohezijska politika Evropske unije omogoča enakomeren regionalni razvoj, podporo lokalnim skupnostim ter krepitev ekološke stabilnosti. Prav zato je bil projekt Gorička krajina tudi tako zelo pomemben primer. Šlo je vendarle za financiranje strokovnih ukrepov, obnove travnikov, zasaditve sadnega drevja, ohranjanja habitatov, monitoringa vrst ter sodelovanja z lokalnim prebivalstvom; vse to pa bo v končnem smislu prispevalo tudi k dolgoročnemu ohranjanju narave in trajnostnemu razvoju regije.
Obnovili so travnike, zasadili nove sadovnjake ter izvedli posebne ukrepe za metulje in hrošče.
Goričko je z izvedenimi ukrepi postalo zato le še bolj prepoznaven primer uspešnega povezovanja naravovarstva, kulturne krajine in domačinov. Projekt Gorička krajina dokazuje, da se lahko zgolj s premišljenim upravljanjem prostora zagotovi zadosten trajnostni razvoj z novimi priložnostmi za lokalno skupnost, ne da bi posegali v naravno dediščino in jo krnili.
Tudi obstoj hribskega škrjanca je tesno povezan s pristno kulturno krajino Goričkega. FOTO: Arhiv JZ KPG
Neokrnjena narava Goričkega je pogoj za idealen trajnostni razvoj. FOTO: Arhiv JZ KPG
S projektom bodo izboljšali stanje na 187 hektarjih. FOTO: Arhiv JZ KPG
