Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravila 97. Vanekov večer z naslovom Je še upanje za optimizem, mir, miroljubno reševanje problemov, mednarodno pravo in etiko v mednarodni politiki? Pogovor z zunanjepolitičnim novinarjem in urednikom Borisom Čibejem je vodil predsednik ustanove Marjan Šiftar.
Z gostom se je pogovarjal predsednik ustanove Marjan Šiftar. FOTO: Dani Kolarič
Trump odrešitelj?
Boris Čibej je nekdanji novinar in urednik Radia Študent in Mladine ter dolgoletni dopisnik Dela iz Moskve, Washingtona in New Yorka. Še vedno deluje kot eden vodilnih zunanjepolitičnih analitikov v Sloveniji. Dejaven je tudi na glasbenem in kulturnem področju ter pomembno prispeva h kulturnemu utripu Prekmurja in širšega čezmejnega prostora. Čibej je tudi glasbenik in eden od ustanovnih članov punk skupin Kuzle in Šund.
Osrednja tema večera je bilo aktualno globalnopolitično dogajanje. FOTO: Dani Kolarič
Osrednja tema večera je bilo aktualno globalno politično dogajanje, predvsem ukrajinsko-ruski konflikt, o katerem Čibej redno piše za časnik Delo. O koncu vojne ni želel ugibati, je pa poudaril, da bo v vsakem primeru največja poraženka Evropa – bodisi kot glavni financer obnove bodisi kot posredni plačnik nadaljevanja vojne. Ocenil je tudi, da je Evropo pred širšim spopadom obvaroval Donald Trump, saj bi bile ob drugačnem razpletu ameriških volitev evropske okoliščine bistveno manj prijazne. Med dobitnicami vojne je v ospredje postavil Rusijo, ki je izgube zaradi zamrznjenega premoženja nadomestila z dobički od zlata, in ZDA kot največjega dobavitelja orožja. Med ameriškimi predsedniki ima Čibej najbolj v čislih Georgea H. W. Busha, komentiral pa je še, da so pod vladavino njegovega sina, Georgea W. Busha ml., ZDA največ vojn začele in tudi končale.
Med dobitnicami vojne je v ospredje postavil Rusijo in ZDA.
Med ameriškimi predsedniki ima najbolj v čislih Georgea H. W. Busha. FOTO: Larry Downing/Reuters
Sporni Obama
Dotaknila sta se tudi paradoksa morebitnega konca vojne za Ukrajino, ki bi s tem izgubila pomembno finančno in politično pomoč. Poudaril je, da je pred vojno tam živelo 44 milijonov ljudi, danes jih je 31 milijonov, rodnost pa je zelo padla. Okrevanje države bo tako še dolgotrajen proces. Glede na nedavni presenetljivi dogodek, ko je venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado v Beli hiši svojo Nobelovo nagrado predala ameriškemu predsedniku, je gost komentiral tudi vprašljivo podeljevanje najbolj laskavih priznanj v preteklosti. Po njegovem je bila najbolj sporna izbira zmagovalca nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obame, omenil pa je tudi Dmitrija Muratova, ki je svojo Nobelovo nagrado prodal in izkupiček, 98,6 milijona evrov, namenil ukrajinskim beguncem. V nadaljevanju je pogovor tekel o Grenlandiji in geopolitičnih interesih velikih sil na Arktiki, ki z odpiranjem novih plovnih poti postaja strateško vse pomembnejša, ter razmerah na Bližnjem vzhodu, kjer po Čibejevem mnenju v bližnji prihodnosti ni pričakovati večjih sprememb, saj ne gre le za izraelsko-palestinski konflikt, ampak tudi spore med državami širšega območja, kot sta Sirija in Iran, in med suniti ter šiiti.
98,6 milijona evrov je Muratov iztržil za Nobelovo nagrado.
Občinstvo je z velikim zanimanjem prisluhnilo pogovoru. FOTO: Dani Kolarič
V zadnjem delu večera je Čibej spregovoril o svojem življenju na Goričkem, kjer se je pred leti z družino ustalil v Domanjševcih. Z ženo sta v nekdanjem hlevu soustvarila prostor za kulturo, glasbo in druženje, redno organizirata tudi Klezmer festival judovske kulture, ki bo letos že četrtič. Festival poteka v spomin na domačina, fotografa Julija Gyulo Schönauerja in njegovo družino. Pojasnil je, da so Domanjševci središče Evrope, od tam so namreč prestolnice prej dostopne kot iz Ljubljane. »V dveh urah sem v kar petih prestolnicah,« je bil navdušen Čibej. Pohvalil je tudi sodelovanje z madžarsko skupnostjo, večkulturnost območja ter odprtost ljudi. Z značilnim humorjem je sklenil, da »so na Goričkem celo Slovenci prijazni in normalni«.
