Na Grehovi kmetiji so pridelali 600 buč, poglejte te lepotice

Le nekaj kilometrov iz Ilirske Bistrice, v idilični vasi Dolnji Zemon, ki jo obkrožajo rodovitna polja, stoji Grehova kmetija. Tam že peto leto zapored z ljubeznijo do zemlje in tradicije rastejo buče – vsaka drugačna, vsaka s svojo zgodbo.

Za pridelavo skrbi mlada kmetica Naja Baša, univerzitetno diplomirana inženirka živinoreje, ki je svoje veselje našla doma med ovčkami in oranžnimi plodovi jeseni.

Naja Baša ohranja mešano kmetijsko tradicijo, značilno za dolinsko območje ob vznožju Brkinov.

»Letos smo pridelali okrog 600 buč,« pove z nasmehom. »Sorto vedno prilagodimo temu, kako jih bomo uporabili – za dekoracijo, rezbarjenje ali kot okras v jesenskih aranžmajih. Vse jih posadimo in negujemo sami od semena naprej. Sadimo jih v maju, pobiramo pa oktobra. Poleti jih je treba veliko zalivati – dokler so majhne, vsak dan, kasneje pa vsaj dvakrat do trikrat na teden.«

Buče z Grehove kmetije so postale pravi krajevni simbol jeseni. Njihove živahne barve v jesenskih dneh, predvsem pa med krompirjevimi počitnicami, krasijo dvorišča, vrtove in domove številnih družin. Povpraševanje že dolgo presega domačo dolino.

»Vsako leto pride k nam več družin, ne le iz okolice, ampak tudi iz Kopra, Ljubljane in drugod. Veseli me, da se kupci vračajo – to je dokaz, da cenijo trud, domačo pridelavo in toplino, ki jo poskušamo prenesti v vsak naš pridelek,« poudari Naja.

Poleg buč na kmetiji gojijo tudi krompir, v hlevu pa imajo rejo ovac mesne pasme, s čimer ohranjajo pristno mešano kmetijsko tradicijo, značilno za dolinsko območje ob vznožju Brkinov. Grehova kmetija je tako lep primer, kako se mladi vračajo k zemlji, ji vdihujejo sodoben pristop in hkrati skrbijo za ohranjanje podeželskega utripa.

Nasmejane so čudovita jesenska dekoracija.

»Pridelava buč me veseli, ker so lepe in je vsaka malo drugačna, takšna, kot jo nariše narava. Za vsako lahko naredimo nekaj posebnega, unikatnega,« pove Naja. »Zelo sem vesela, da se moji kupci vračajo. Zato se vsako leto potrudimo ustvariti kaj novega – za veselje otrok in nasmeške odraslih.«

Ko se oktobra meglice spustijo nad polja Dolnjega Zemona, tam že čakajo kupi pisanih buč kot simbol topline, ustvarjalnosti in trdega dela. In čeprav je delo zahtevno, se na Grehovi kmetiji strinjajo: vsaka buča, ki razveseli otroka ali okrasi dom, je vredna vsake kaplje potu. Njihove besede pa potrjujejo tisti, zaradi katerih so bile prve buče sploh posajene – otroci, ki z iskrenim nasmehom pokažejo, da prava sreča še vedno raste na domači zemlji.

Krasijo dvorišča, vrtove in domove številnih družin od blizu in daleč.

Vsako leto se potrudijo ustvariti kaj novega.

Za okras in rezbarjenje

Pisane buče na poljih Dolnjega Zemona.