Na Igu danes oživel duh koliščarjev: praznovanje 150 let od odkritja barjanskih naselbin

Ob 150. obletnici odkritja kolišč na Ljubljanskem barju se bo danes na Igu pri Ljubljani odvil Koliščarski dan, na katerem bodo lahko udeleženci spoznali dediščino ižanskih kolišč, ki so od leta 2011 del Unescovega seznama svetovne kulturne in naravne dediščine. Na Igu se bodo tako zvrstile številne delavnice in druge zabavne dejavnosti.

Območje Ljubljanskega barja je po navedbah Društva Fran Govekar, ki organizira Koliščarski dan, eno najpomembnejših arheoloških nahajališč, saj so na površinah odkrili veliko prazgodovinskih koliščarskih naselbin.

Koliščarji so na Ljubljansko barje, ki je bilo takrat jezero, prišli pred 6600 leti, v času mlajše kamene dobe. So najzgodnejši graditelji manjših stalnih naselbin. Na območje so se naseljevali v majhnih skupinah samostojnih kolib na kolih oziroma v koliščih, s katerimi je na to območje prišlo tudi poljedelstvo. Ukvarjali so se tudi z živinorejo, lovom in ribolovom.

V spomin na to dediščino bo današnji koliščarski dan v znamenju 150. obletnice dogodka, ko je barjanski posestnik Martin Peruzzi o najdbi kolišč obvestil takratnega kustosa narodnega muzeja v Ljubljani.

Koliščarji so se po Barju prevažali z drevaki iz hrastovega debla Ilustracija: Tamara Korošec Lavrič

Delavnice izdelovanja posod, košar in orodja

Predsednica Društva Fran Govekar Alenka Jeraj je za STA dejala, da bo se bodo obiskovalci na koliščarskem dnevu lahko poglobili v obdobje koliščarjev in spoznali njihov način življenja. »Na ogled bodo razna orodja, ob 12. pa bomo uprizorili tudi trenutek odkritja kolišč s Karlom Dežmanom in Martinom Peruzzijem,« je izpostavila Jeraj. Omenila je še predavanje Antona Veluščka o poldrugem stoletju odkritja kolišč.

Obiskovalci se bodo lahko udeležili tudi delavnic, ki so jih organizatorji razdelili v tri sklope, in sicer arheološke, naravoslovne in ustvarjalne delavnice, na katerih bodo lahko obiskovalci izdelovali koliščarsko posodo, sekirice, kladivo, pletli košare, izkopavali arheološke najdbe, spoznavali rastlinski in živalski svet iz časa koliščarjev in podobno.

Replika kolišč pri Igu FOTO: Mitja Felc

Družine bodo za udeležbo na koliščarskem dnevu odštele 28 evrov, odrasla vstopnica stane deset evrov, otroška osem, otroci do 4. leta starosti pa se lahko dogodka udeležijo brezplačno.

Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju je sicer Resnikov prekop iz leta 4500 pr. n. št., ki sodi v konec kamene dobe oziroma začetek bakrene dobe, najmlajše doslej raziskano kolišče pa je iz leta 1800 pr. n. št. oziroma začetka bronaste dobe. Na barju je doslej potrjenih nekaj več kot 40 naselbin, od katerih jih je devet vpisanih na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, v južni Nemčiji in Švici pa je potrjenih več kot 600 naselbin.