Na kmetiji Žampa z glasbo in posteljo osrečujejo krave (FOTO)

»Lepo urejen hlev ni le plus, ampak tudi mus,« je bila ena od osrednjih misli ob izboru Naj hlev 2025, ki so ga tretjič zapored pripravile Ljubljanske mlekarne. Po slišanem in videnem lahko zapišemo, da se slovenskim kravam dobro godi. Namen tretjega zaporednega izbora je bil prikazati tiste vidike reje krav molznic in pripadajoče mlade živine, ki kažejo na veliko odgovornost rejcev, da zagotavljajo svojim živalim ne le optimalne razmere za proizvodnjo, ampak predvsem kakovost življenja.

Šest izbranih

Ljubljanske mlekarne so izbrale šest finalistov za izbor Naj hlev 2025, s katerim so iskali tisti hlev, ki je v Sloveniji zgled na področju zagotavljanja dobrobiti živali. Podelili so tri nagrade: naj hlev (najbolj prestižno med temi tremi), naj hlev – hranimo prihodnost in šampion ljudstva.

Za to se je potegovala pol ducata finalistov, ki jih je izbrala strokovna žirija. V veliki finale so se uvrstili Mirko Bizant, Gregor Dular, Andrej Korošec, Vesna Brajer, Aleš Žakelj in Zvonko Žampa. Strokovno žirijo, ki je hleve obiskala na terenu, so sestavljali prof. dr. Marija Klopčič, strokovnjakinja za področje do živali in okolja prijazne namestitve govedi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, doc. dr. Jožica Ježek, sodelavka Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, Klara Lovenjak, specializirana novinarka pri Kmečkem glasu, ki se ukvarja z inovativnostjo v kmetijstvu, in Ajda Mrak, strokovna sodelavka za trajnost in dobrobit živali v Ljubljanskih mlekarnah.

»Jedro kmetije je rekonstruiran in obnovljen hlev za krave molznice, ki izstopa po udobju, tehnoloških rešitvah, živali pa po visoki mlečnosti in produktivnosti,« je povedal izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Podpečan je s tako izbranimi besedami opisal hlev Antona in Zvonka Žampe. »Star je pet let, sproti ga posodabljamo, upoštevamo nove direktive, stremimo k temu, da je dobrobit živali na prvem mestu. Če je tako, nam to vračajo in kažejo tako skozi proizvodnjo tako kot skozi dolgoživost,« ponosno pove Anton Žampa, ki skupaj z ženo Zvonko prihaja iz Levanjcev, največji slovenski mlekarni pa oče in sin dobavljata surovo mleko prek Mlekarske zadruge Ptuj.

Danes molzejo 68 krav. Hlev je popolnoma avtomatiziran: z roboti za molžo, krmljenje in čiščenje rešetk. Je svetel, zračen in prostoren, ponoči pa vklopljena rdeča svetloba ustvarja mirno in aktivno okolje za krave molznice. Te uživajo v globokih, mehkih in udobnih ležiščih s suhim in čistim nastiljem iz slame, apnenca in vode, kar prispeva k njihovemu udobju in zdravju. Krave so v dobri kondiciji, z zdravimi parklji, ki jih redno korigirajo. Zaradi dobrih rejnih razmer lahko dosegajo visoko mlečnost. Znani so tudi po tem, da so kravam že pred leti med molžo predvajali klasično glasbo.

Za rojstni dan

Drugo nagrado – naj hlev – hranimo prihodnost – so podelili Andreju Korošcu iz Spodnje Brežnice, saj ga odlikujejo izstopajoči pogoji za mlado živino. Podelili so tudi nagrado šampion ljudstva za hlev, za katerega je glasovalo največ obiskovalcev spletne strani najhlev.si. Hlev z največ simpatizerji je prav tako hlev Andreja Korošca, ki je v teden dni trajajočem glasovanju prejel kar 7906 glasov. Korošec je ravno včeraj dopolnil 28 let in minilo je točno 10 let, odkar je prevzel kmetijo, pa je znan daleč naokoli, da pri reji telet in mlade živine daje prednost njihovemu naravnemu vedenju in potrebam.

Posebno pohvalo je prejela kmetija Žakelj. Na prireditvi so podelili nagrade za najbolj kakovostno pridelano mleko: prvo mesto je zasedel Andrej Petrun (Ribnica na Pohorju), drugo mesto je pripadlo Branku Golobu (Radlje ob Dravi), tretje najboljše mleko je pridelal Andrej Jarc iz Mirne Peči. Med kmetijami, ki oddajo največ mleka Ljubljanskim mlekarnam, se je v zadnjem kvotnem letu najbolj izkazal Vinko Bogovič (Leskovec pri Krškem) z 2,986.325 litri mleka, sledita mu z 1,833.588 Jernej Strašek (Straža pri Novem mestu) ter z 1,622.375 Romana in Anton Koren iz Brestanice.

Skozi Ljubljanske mlekarne bo letos steklo 221 milijonov slovenskega mleka. Ta količina predstavlja odkup 38 odstotkov vsega slovenskega mleka. Če pa izvzamemo še izvoz surovega, pa med vsemi slovenskimi mlekarnami odkupijo kar 60 odstotkov slovenskega mleka.

Zbranim je čestitala in se jim zahvalila nova direktorica Ljubljanskih mlekarn Maja Zdeličan, ki je na tem mestu septembra letos nadomestila Tomaža Žnidariča, ki bo 1. januarja 2026 postal generalni direktor družbe Lactalis Nemčija.