»Vsemogočni Bog, velik si v vsem, kar ustvarjaš. Tudi izdelki tehnike pričajo o tvoji veličini in modrosti. Prosimo te, blagoslovi te traktorje in vse, ki jih bodo uporabljali. Varuj jih nesreč in blagoslovi njihovo delo. Pomagaj jim, da moči narave in tehnike ne bodo nikoli zlorabljali, naj bo njihovo srce odprto za ljudi v stiski,« je med blagoslovom traktorjev na Leskovcu, okoli 100 jih je bilo, dejal domači župnik Janez Cevc. Dobrih 700 metrov nad morjem, pet kmetij je tod, so marljivi in delavni spet zbrali Slovenijo v malem. Na kmetiji Renko je že tretjič zapored potekal prikaz uporabe sodobne kmetijske in gozdarske mehanizacije za varno delo na hribovskih in gorskih kmetijah. Dogodka ne bi bilo, če ne bi Matej Renko zbral sovaščanov, jih motiviral, da so stopili skupaj v sodelovanju z Govedorejskim društvom Sevnica ter podporo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Kmečke zadruge Sevnica, KS Šentjanž in Občine Sevnica.
Domačini so sprejeli vsak traktor, tudi za hrano so poskrbeli.
»Teden dni smo pripravljali dogodek, po 30 nas je bilo zbranih vsak dan, na pomoč so prišli prijatelji iz okoliških vasi, tudi nekdanji vaščani, ki se radi vračajo domov. Pri takem dogodku je ključno dvoje: pridobiti zaupanje razstavljavcev in pripravljenost sosedov,« pove Renko. »Dogodka še ni bilo konec, pa je že nekaj razstavljavcev rezerviralo prostor za prihodnje leto,« je vesel dodal in opozoril na problematiko, s katero se soočajo: »Živimo na hribovitem območju, 721 metrov nad morjem. S tem dogodkom smo želeli, da se predstavi mehanizacija na hribovitem delu, s katerim imamo kmetje težave. Za ročno delo ni časa, mladi niti ne bi delali na roke. Zato je vsaka mehanizacija dobrodošla. A je predraga in za nas nedostopna. Upam, da se kaj spremeni, da bi lahko te kmetije to sploh kupile. Taka mehanizacija stane okoli 100.000 evrov. Gorski traktorji so še dražji. Takih investicij si ne moremo privoščiti. Rešitev je državna podpora okolja! Brez mehanizacije se taka območja ne bodo ohranila, na roke ne bo nihče delal.«
Janez je ponosen na svojega Toma Vinkoviča.
Zapisani kmetijstvu
Kmalu po 11. uri so začeli na Leskovec, občina Sevnica, prihajati prvi traktorji, vsak v kabini oz. za volanom pa s svojo zgodbo. Kmetom ni lahko, a vztrajajo, zemljo imajo radi. »Traktor je velik, zato moraš vedeti, kako gre in kako ga obvladati. Je kar zanimivo,« je povedal 15-letni Gabrijel Kuselj z Osredka, vožnje ga je naučil ati, z veseljem dela na domači kmetiji, ki obsega 30 hektarjev in 15 glav živine. »Brez mehanizacije in brez mladih kmet ne bi mogel veliko narediti. Kmetija se ne bi razvijala, kmetijstvo ne bi šlo naprej,« je jasen Gašper, ukvarjajo se z živinorejo in gozdarstvom, svojo prihodnost vidi prav na kmetiji, kjer mu ni nikoli dolgčas. S traktorjem sta se iz bližnjega Podboršta na Leskovec pripeljala tudi 19-letna Zala in njen 17-letni brat Žiga Krmelj. Oba sta zapisana delu na domači kmetiji. »Ukvarjamo se z govedorejo, imamo limuzinke, imamo tudi konje, kokoši in še kaj. Prodajamo meso, živali tudi pasemo. Smo čisto kmečka družina,« ponosno pove Žiga. Na blagoslov traktorjev je pripeljala Zala, ki je traktor vešče parkirala in dejala, da je oče rekel, da tokrat ona vozi. »V glavnem ga imam za mulčenje. Imam približno en hektar sadovnjaka, ki ga z njim mulčim, drugega pa ne veliko. Nisem prvi lastnik, kupil sem ga, je pa tale traktor letnik 1978,« je Janez Medved opisal svoj legendarni modri traktor Tomo Vinkovič 730. »Ima hidravlični volan in je prijeten za vožnjo,« je dodal, ki je potreboval dobro uro, da je prišel na Leskovec z Vrha nad Boštanjem.
Na Leskovcu se je še vreme naredilo. FOTOGRAFIJE: Drago Perko
Točno opoldne se je začel uradni del. »Res je lepo videti, da ste se zbrali v tako velikem številu. Tukaj gor je vedno prijetno. Pohvala vaščanom, ki so tako lepo organizirali dogodek, zlasti pa Mateju. Drugo leto se zagotovo spet vidimo, čeprav verjetno ne bom več aktualna mlečna kraljica,« je zbrane pozdravila Blažka Medved, 19. mlečna kraljica Zelene doline Slovenije. »Na Leskovcu vedno znova dokazujete, da je tudi v zahtevnejših razmerah mogoče uspešno gospodariti ter ohraniti kmetijsko dejavnost in prijetno življenje na podeželju. Na visokogorskih kmetijah je vsak hektar zemlje pridobljen z več truda, vsaka košnja zahteva več znanja in vsako opravilo več vztrajnosti. Prav zato imajo taki dogodki poseben pomen. Opozarjajo na izzive in hkrati na razvojne možnosti sodobnega kmetijstva. Vloga kmetijstva ni zgolj zagotavljanje kakovostne hrane, čeprav je ta vsekakor najpomembnejša. Kmetijstvo pomembno soustvarja našo krajino in skrbi za urejenost prostora, kar cenimo domačini in obiskovalci. Za urejenimi travniki, pašniki, sadovnjaki in polji stojijo znanje, predanost in veliko vsakodnevnega truda,« se je domačinom in vsem hribovskim kmetijam poklonil Janez Kukec, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Sevnica. »Če je Šentjanž pušl'c Dolenjske, je Leskovec v Podborštu en zelo lep cvet, kjer krajanke in krajani vedo, da je moč v sodelovanju, brez tega tako odmevne prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati,« je izrekel pohvalo predsednik KS Šentjanž Boštjan Repovž.
Obiskovalci so pozorno opazovali mehanizacijo.
Pas rešuje življenja
Med uradnim delom je stekla beseda tudi o varnosti pri delu. »Statistika je tudi letos skrb vzbujajoča: zabeleženih je bilo več smrtnih nesreč pri delu s traktorji in v gozdu. Največ lahko naredimo sami. Vzame nam samo tri sekunde, da se pripnemo z varnostnim pasom. Štirje kmetje bi letos preživeli, če bi bili pripeti z varnostnim pasom,« je dobronamerno podučil mag. Marjan Dolenšek s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. »Za varno delo na takšnih območjih potrebujemo veliko znanja, izkušenj in varno mehanizacijo – in tudi božji blagoslov,« je pritegnil še predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek.
Martin Mavsar in organizator Matej Renko
Ko je bil uradni del končan, je napočil čas za ogled. Kar 24 razstavljavcev je na ogled postavilo čuda tehnike. »Najprej si bomo ogledali separator gnojevke. Nato se bomo pomikali po vzhodni terasi proti belemu avtomobilu, prvi del bomo zaključili z robotskimi samovoznimi kosilnicami na brežini. Sledili bodo košnja, obračanje in grabljenje na skrajnem vzhodnem delu poligona,« je dejal direktor KGZS Martin Mavsar, ki je povezoval dogodek na Leskovcu, na katerem so prisotni po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki podprli obnovo zvonika bližnje cerkve Žalostne Matere božje.
Z žegnom v dolino
