Idiličen kraj v osrednjem delu Zgornje Savinjske doline odpira vrata v vse bolj turistično destinacijo Solčavsko z Logarsko dolino ter okoliško podeželje z izhodi v planinski svet. To razgibano območje privablja številne turiste in planince, da v poletnem obdobju obiščejo še neokrnjeno, čudovito naravo. Nekoč, v 15. in 16. stoletju, je bilo tam znano žagarstvo, s tem pa tudi splavarstvo lesa, flosarija, nekoč pomemben vir dostojnega preživljanja ljudi.

Zelenec Lan Remic
Na Ljubnem ob Savinji so leta 1961 pripravili prvi flosarski praznik, ki je postal trdna tradicija s flosarskim balom, od leta 1994 pa je tudi praznik samostojne občine. Letošnji, že 66. flosarski krst, spet z etno povorko skozi kraj od Foršta do Vrbja, je privabil več sto ljudi, po treh letih pa so združeni organizatorji, torej številna domača društva ob podpori občine, izvedli etno povorko, vezanje in vdiranje dveh flosov ter krst zelenca. S prireditvijo so domačini iz okoliških vasi prikazali zanimivosti in predvsem nekdanja kmečka opravila, vlcerska in domača ročna dela, zadovoljni pa so bili tudi gostinski delavci. Ob praznični glasbi godbe so vsi zbrani v Vrbju prikazali svoje poslanstvo, medtem pa je steklo tudi tekmovanje v hitrostnem kiparjenju v lesu, kar je bilo pri 35 stopinjah Celzija zares neverjetna preizkušnja mladih lesarjev in kiparjev, ki so se pomerili za pokal ljubenski flosar.

Iz Primoža dol so pripeljali, da korpče, koše bi prodali.
Mrzla voda na glavo
Potem ko so mladi ob mentorstvu Martina Juvana Čuksa in Silva Kukoviča zvezali dva lažja flosa (takšne so imenovali kuzle), so ju drugega za drugim vdrli v nizko strugo reke. Glavno besedo je imel krmaniž Čuks, pri tem pa je bilo dobro poskrbljeno za varnost. Drugi splav je krmaril sam županski gnada Franjo Naraločnik, ki mu gresta dober glas in flosarska zahvala, da se plemenita tradicija nadaljuje. Po plavljenju, ko so v Vrbju privezali splava k bregu, je mladega bodočega flosarja čakal sprejem, preizkus flosarskih veščin, ki jih mora obvladovati za vstop v poklic. Po posebnem ritualu je tribunal ugotovil, da je domačin Lan Remic zdrav in sposoben za to zahtevno delo. Flosarski zbor je odločil, da se opravi blagoslov, in ob navzočnosti zelenčevega botra, podjetnika Janeza Goveka, Lana krsti kot novega flosarja. Na glavo so mu skozi sito zlili škaf mrzle vode, kar je bil v vročini pravi šok. A tudi veselje in olajšanje, saj postati ljubenski flosar pač ni šala. Krepak fant, mehatronik vzdrževalec v družbi BSH v Nazarjah, je dokazal znanje in pogum. »Lan, postal si flosar, zato spij liter rdečega na eks in prisezi!« je velel senat. Sv. Miklavž je novega flosarja blagoslovil, boter Govek pa mu je vročil v platneno vrečo zavite dobrote za dolgo rajžo do Roglce na Hrvaškem kot nekoč.

Martin Juvan Čuks, prvi krmaniž ljubenske flosarije
Z ljubensko flosarsko himno so sklenil krst in se nato podali praznovat tako imeniten praznik. Čuks in društveni predsednik ljubenske flosarije dr. David Pečnik sta ponosno odkorakala na zvoke ljubenske ljudske himne, flosarski festival pa so z žurko veselo zaključili člani ansambla Fantje z vseh vetrov.

Vdrli so prvi flos.

Niti drugi, preobremenjeni flos ni nasedel.

Mlada bodoča flosarja sta se okopala za spomin.