
Galerija

Prvi javni poziv na družbenih omrežjih se je pojavil 18. februarja, ko je reševalna akcija že potekala. Psička se je nahajala na Primorskem, kjer je več dni izgubljena krožila na območju oljčnikov. Očitno je bilo, da nekomu pripada, saj je bila v dobrem stanju in nosila oprsnik. A hkrati je bila izjemno prestrašena in popolnoma dezorientirana, pa tudi lačna.
Taki nenadni pobegi se pogosto dogajajo ob posvojitvah, opozarjajo pisci komentarjev na omrežju Facebook, zlasti pri psih, ki prihajajo iz tujine ali iz neznanega okolja. Sprememba okolja za večino psov predstavlja velik stres, hrti pa zanjo biti nadpovprečno občutljivi. Če gre pa še za žival iz tujine, utegne biti njena preteklost pogosto slabo znana ali celo olepšana, poleg tega so za njimi dolge poti in nenadna izguba edinega znanega okolja, kar možnosti za brezglavi pobeg še poveča. Ko tak pes pobegne, je njegovo vračanje izjemno zahtevno. Ne pozna okolja, ne zaupa ljudem, stres pa sproži močne nagonske odzive, ki preglasijo racionalno vedenje, še opozarjajo v debati, ki se je razvila na profilu ene izmed organizacij za iskanje izgubljenih živali.
Ključnega pomena za uspešno akcijo je bilo sodelovanje lokalne skupnosti, ki je redno javljala opažanja o njenem gibanju. Prebivalce so ob tem posebej prosili, naj psice ne lovijo in naj je ne hranijo – čeprav se takšno navodilo morda sliši nenavadno. Hrana jo je namreč čakala v nastavljeni živolovki, zato je morala vaba ostati učinkovita. Na podlagi informacij občanov so živolovko postavili na lokacijo, kamor se je galgica vračala. Cilj je bil, da se neha premikati v širšem krogu in ostane na območju, kjer je bila pripravljena oprema. Reševalci so poudarjali, da potrebuje predvsem mir, saj bi jo preganjanje ali dodatno hranjenje lahko odvrnilo od vstopa v past ali pa ponovno preplašilo.
Dva dni pozneje, 20. februarja, je sledila dobra novica: s pomočjo znanja, ustrezne opreme, potrpežljivosti in podpore skupnosti so galgico relativno hitro in varno ujeli. Posebno zahvalo so v organizaciji namenili vsem, ki so sporočali njeno lokacijo, lastniku oljčnika, kjer so lahko postavili opremo, ter Društvu S hrti za hrte, ki je skrbelo za obveščanje javnosti, sprejem klicev, organizacijo transporta opreme in prevzem psice v nadaljnjo oskrbo. Ali so ob tem našli in kontaktirali tudi lastnika psičke, pa zaenkrat ni znano.