Na operacijo brez anestezije? V Sloveniji že izvedli operacijo samo s pomočjo hipnoze, v tujini vse več zanimanja za takšne pristope

Hipnoza je bila dolgo umeščena na rob medicinske prakse, danes pa se vse pogosteje uveljavlja kot dopolnilna metoda pri obravnavi pacientov. Njena uporaba sega od zmanjševanja bolečine in tesnobe do podpore pri zahtevnejših medicinskih posegih. Čeprav še vedno ne predstavlja nadomestila za klasično anestezijo, posamezni primeri iz prakse – tudi v Sloveniji – kažejo, da lahko v določenih okoliščinah odpre povsem nove pristope k zdravljenju.

Na kliniki Juventina potrjujejo, da je bil eden takšnih primerov izveden tudi pri nas, pri čemer je poseg vodila kirurška ekipa pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, hipnozo pa je izvajal terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat; pacient je bil dr. Sredinšek, specialist anesteziologije. »Poseg je bil izveden brez anestezije, zgolj v hipnozi.« Med operacijo so potekali vsi standardni nadzorni postopki, ki sicer spremljajo anestezijo. »Kljub dejstvu, da bolnik ni dobil klasične anestezije, so bili vsi spremljani parametri primerni.« Kirurški poseg je vključeval odstranitev kožne tvorbe na obrazu, z vsemi običajnimi fazami operacije – od izreza tkiva do šivanja. Posebnost je bila tudi v tem, da je bil pacient zdravnik anesteziolog, kar je dodatno zaznamovalo strokovni okvir posega. »S posegom pa smo želeli pokazati možnosti uporabe hipnoze pri kirurških posegih.«

Prof. dr. Uroš Ahčan. FOTO: Osebni arhiv 

Projekt, izveden v okviru interdisciplinarne raziskovalne skupine, je bil prvi tak primer v Sloveniji in je po oceni sodelujočih odprl prostor za nadaljnje raziskave. »Z uspešno opravljeno prvo operacijo pod hipnozo smo dosegli nov mejnik v slovenskem zdravstvu in odprli nove možnosti za poglobljene raziskave.« Čeprav so podobni primeri v strokovni literaturi že opisani, ostajajo redki in zahtevajo strogo nadzorovane pogoje. Odzivi stroke so bili tudi v tem primeru različni, od podpore do previdnosti, kar odraža širši odnos do vključevanja hipnoze v klinično prakso.

Hipnoza pozitivno vpliva tudi na slabost in bruhanje 

V sodobni medicini se hipnoza najpogosteje uporablja kot podporna metoda, zlasti v obdobju priprave na poseg in okrevanja po njem. Njena vrednost se kaže predvsem v vplivu na pacientovo doživljanje bolečine in stresa. »Danes se hipnoza večinoma ne uporablja, kot zamenjava klasični anesteziji, pač pa kot tako imenovana perioperativna hipnoza, ki zmanjšuje tesnobo, strah in bolečino.« Učinki se lahko kažejo tudi po operaciji. »Pozitivno vpliva tudi na pooperativno slabost in bruhanje.« V mednarodnem prostoru se vse pogosteje uporablja pristop, ki združuje hipnozo in klasične metode. »Takšna kombinacija zmanjša tesnobo in količino anestetikov, zmanjša tudi tveganje za zaplete, potrebo po zdravilih proti bolečinam po operaciji in skrajša čas okrevanja.« Gre za tako imenovano hipno-sedacijo, ki jo v nekaterih okoljih že vključujejo v standardne postopke, predvsem pri manjših posegih.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Uporaba hipnoze pa presega kirurške okvirje. V porodništvu je znana kot ena izmed metod za obvladovanje porodne bolečine, kjer nekatere nosečnice s pomočjo tehnik sproščanja in usmerjene pozornosti lažje nadzorujejo potek poroda. V zobozdravstvu in pediatriji pomaga zmanjševati strah, kar lahko izboljša sodelovanje pacientov in potek obravnave. V psihoterapiji se uporablja pri obvladovanju kronične bolečine, anksioznosti, fobij in nekaterih vedenjskih motenj. Kljub temu ostajajo pomembne omejitve. »Osebna pozornost velja tudi dobri izbiri bolnikov, saj za tovrsten pristop niso primerni vsi pacienti.« Učinkovitost hipnoze je odvisna od posameznikove dovzetnosti, zaupanja in sposobnosti vstopa v stanje globoke osredotočenosti. Prav tako mora biti zagotovljena popolna medicinska varnost. »Takšna praksa je varna in primerna v primerih, da so vsi, ki sodelujejo pri posegih, strokovno izobraženi in da je zagotovljen monitoring in tudi vsi morebitni ukrepi v primeru zapletov.«

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Raziskave v zadnjih letih dodatno potrjujejo, da hipnoza ni zgolj subjektivna izkušnja, temveč ima merljive učinke na delovanje možganov. Slikovne metode kažejo, da se med hipnotičnim stanjem spreminja aktivnost v delih možganov, povezanih z zaznavanjem bolečine, pozornostjo in čustvi. Prav ta nevrofiziološka podlaga pojasnjuje, zakaj lahko pri nekaterih posameznikih pomembno vpliva na doživljanje telesnih občutkov. Hipnoza tako v medicini postopoma pridobiva bolj jasno opredeljeno mesto – ne kot alternativa, temveč kot dopolnilo, ki lahko v pravih okoliščinah izboljša izkušnjo pacienta in potek zdravljenja.