Na piranskem pokopališču obnavljajo cerkev

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata na pokopališču v Piranu je del bogate sakralne dediščine mesta. Novembra 2026 so začeli obnovo zunanjosti cerkve, zdaj se konservatorsko-restavratorska dela selijo v notranjost. Med obnovo pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) bodo celovito uredili ploščad pred cerkvijo, vključno s stopnišči in talnimi grobnicami uglednih piranskih družin. Sanirali so že poškodovane robnike talnih grobnic, dotrajane talne plasti asfalta in betona med grobnicami pa odstranili ter jih nadomestili s kamnitimi ploščami. Obnovili so tudi stopnišča; kamen, ki je bil še uporaben, so znova vgradili, dotrajanega so nadomestili z novim avtohtonim istrskim peščenjakom, lomljenim po žili ter obdelanim v enaki tehniki in dimenzijah kot obstoječe ploskve. Centralno stopnišče je povsem prenovljeno, restavratorski posegi pa so zajeli tudi dekorativne elemente, kot so storžki in vaze.

Obnova zunanjščine se te dni končuje, dela se selijo v notranjost objekta. V ponedeljek so se na lokaciji prvič sestali še strokovnjaki, ki bodo vodili nadaljnje posege: konservatorka ZVKDS Vanja Prohinar, restavratorka ZVKDS Nataša Škerjanec ter profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Blaž Šeme. Pri projektu sodeluje še sedem študentk restavratorstva. Kapela, ki je bila zgrajena po načrtih iz leta 1860, je posebna po svoji materialni in oblikovni zasnovi, saj notranjost združuje ometane površine in lesena rebra kupole. Prepoznaven pečat ji daje ponavljajoč se osmerokotni motiv, ki se pojavlja v tlorisu, stropni dekoraciji in tlaku.

Kot je pojasnila konservatorka Prohinarjeva, je objekt statično dobro ohranjen, vendar so kasnejši funkcionalni posegi v notranjosti prekrili prvotno okrasje. Dela bodo zato usmerjena v postopno razkrivanje in ponovno predstavitev izvirne podobe prostora. Na to, kaj se skriva pod današnjimi nevtralnimi opleski, so že leta 2003 opozorila sondiranja, ki so nakazala prisotnost originalne dekorativne poslikave iz 19. stoletja, je dejala restavratorka Škerjančeva. Z novimi sondiranji bodo natančneje ocenili stanje in pripraviti celovit načrt konservatorsko-restavratorskih posegov. Dela bodo izvajale študentke, ki bodo med drugim preverjale stabilnost barvnih plasti. Sledila bo priprava grafične dokumentacije ter izdelava prerisov odkritih poslikav, na podlagi katerih bodo lahko rekonstruirali nekdanjo podobo notranjosti. Na tej osnovi bo nato pripravljen natančen načrt konservatorskih in restavratorskih posegov, ki bo omogočil postopno razkrivanje izvirne poslikave in kapeli povrnil njen prvotni umetnostni izraz. Projekt je vreden 62.000 evrov, financira ga Občina Piran, dela pa izvaja podjetje Gnom, specializirano za ohranjanje kulturne dediščine.