Na pogrebu Aleša Šutarja prijatelja ganila z govorom: »On je vedno pomagal, potem pa je vprašal, ali ... «

Pet dni po usodni noči, ko se je v Novem mestu končalo življenje komaj 48-letnega Aleša Šutarja, so se danes na pokopališče Srebrniče zgrbile množice, da bi Aca, kot so ga poznali bližnji, pospremili na zadnji poti. 

Čeprav je bil pogreb šele ob 15. uri, so se ljudje začeli zbirati že veliko prej, med njimi smo opazili tudi predsednika največje opozicijske stranke SDS Janez Janšo in poslanko iz vrst NSi Vido Čadonič Špelič, Acovo someščanko.

Pogrebna slovenskost se je začela s sveto mašo, na kateri je zbrane globoko ganil diakon Matic Vidic, tudi sam dobri prijatelj Aleša Šutarja.

Molili so za čudež

»V soboto smo se zbrali, da smo molili za čudež. Ampak ni prišlo do čudeža, kakor smo si mi želeli. Ampak čudež se je zgodil. Nastalo je geslo ’Vsi smo lahko Aco’,« je dejal diakon Vidic in nadaljeval: »Težka naloga. Biti kakor Aco je za vse nas težka naloga. Biti kakor Aco, ki je spoštoval vsakega, je težka naloga. Biti kakor Aco, ki je v vsakem iskal dobro, je danes še posebej težko. Biti kakor Aco, ki si je vsakega vzel čas, je danes skoraj nemogoče. Predvsem pa biti kakor Aco, ki je dal svoje življenje za prijatelje.«

»Meni je bil Aco vedno zgled. Tako umirjen, tako ’skuliran’, tako normalen, tako lepo srce je imel Aco. V mladosti sem ga opazoval in resnično sem bil počaščen, da sem lahko bil v njegovi družbi. Kako sem bil vesel, ko sem ga videl pri maši! Če še Aco hodi k maši, potem pa res je nekaj na tem,« se je spomnil ene od mnogih anekdot.

In zaključil: »Aca nikoli ni bilo treba prositi za pomoč, on je vedno pomagal, potem pa je vprašal, ali rabiš še kaj. Aco vsem nam kaže pot, kaj pomeni resnična ljubezen in vsem očetom je kažipot, je svetilnik, kaj naredi oče. Kaj naredi oče, ki ljubi.«

»Hvala ti, Aco, moj.«

Dolgoletnemu prijatelju in poslovnemu partnerju se je poklonil tudi vidno ganjeni Primož Polak. »Danes stojim tukaj z zelo težkim srcem. Težko je najti prave besede, ko izgubiš nekoga, ki ti je pomenil toliko. Aco ni bil zame samo prijatelj – bil mi je kot brat.« 

Primož in Aleš sta se poznala desetletja in v vsem tem času, tako Primož, mu je Aco stal ob strani. Nanj se je lahko vedno zanesel, tudi on ga je občudoval, občudoval je njegov značaj, kako je bil vedno pripravljen pomagati, kako so se nanj vedno vsi lahko zanesli, kako lepe in močne vezi je ustvaril z vsemi, ki so mu bili blizu.

»Dragi moj prijatelj, hvala ti za vse. Za prijateljstvo, da spomine, za zaupanje in smeh. Za vsak trenutek, ki sva ga delila. Tebi in tvoji družini obljubljam – tako kot si ti stal ob strani meni, bom jaz stal ob strani njim. Vedno. To ti obljubil iz srca. In upam, da so vsi v življenju spoznali – ali pa še bodo spoznali – takšnega človeka, takšno persono, kot si bil ti. Hvala ti, Aco moj.«

Ganljiva melodija

Užaloščena množica, na čelu katere so bili Aleševi najbližji, brat, žena, sin in hči so se nato odpravili proti zadnjemu domu svojega dragega Aca, med potjo pa jih je spremljala ganljiva melodija, ena ljubših pokojnega Aleša Šutarja. 

»Nekaj ​​je v načinu, kako vedno v vsem vidiš lepoto, spregledaš krvavo zmešnjavo. Res, da sem daleč od dobre osebe, a sem te vseeno našel, ob meni si. Hvala, da si tvegal zame, vem, da ni lahko, ampak upam, da bom vreden tega, zato hvala, da si tvegal zame,« v slovenščini zveni nekaj verzov omenjene skladbe z naslovom Next to me (Ob meni) izvajalca Imagine Dragons.

Od Aca so se prišle poslovit množice. FOTO: Črt Piksi