Na radiu so jih 17.050 izbrisali!

LJUBLJANA – Javni zavod radia in televizije Slovenije je pogosto predmet kritik in ena šibkejših točk je veličasten opus posnetkov (tako zvočnih kot vizualnih) slovenske zgodovine in znotraj nje kulture naroda. V ljubljanski centrali ter mariborski in koprski izpostavi se skriva ogromno posnetkov, ki se v 21. stoletju – namesto pri hišni Založbi kakovostnih programov (ZKP) – za nazaj že leta digitalno masovno piratizirajo prek slovenskih piratskih torrent strani.

Posnetki se s cedejev ali vinilnih plošč najprej digitalizirajo, potem pa med uporabniki prenašajo filmi, še bolj pa pesmi slovenskih avtorjev – od najzgodnejše slovenske narodno-zabavne in rock glasbe, da o popu ne govorimo. Te posnetke si prenaša stotine, občasno tisoče Slovencev in Slovenk, medtem ko digitalne prodaje naših pesmi ne najdete na straneh ZKP.

Da pa se v javnem zavodu kakšna velika zadeva lahko sfiži po golem naključju, priča primer, ki se je na nacionalnem radiu zgodil v soboto, 25. februarja. Po izpovedi vira je napako povzročil eden izmed računalničarjev, ki je prenašal podatke med računalniškimi diski: »Pri prenosu je pritisnil napačen gumb in 17.000 pesmi je bilo izgubljenih. Da je bila nesreča še večja, ni bilo narejene varnostne kopije teh pesmi,« vir navaja podrobnosti izbrisa. Ob tem podatku se za glavo prime tudi kak neračunalničar, ki mu je jasno, da so v sodobnem svetu varnostne kopije nujno zlo, da ne ostanemo brez podatkov.

Gre za slovenske izbrisane pesmi, pretežno pop žanra, tretjina naj bi bila izdanih zadnjih pet let. Računalničar je v digitalni nepovrat poslal tudi take pesmi, ki sodijo v obdobje zadnjih dveh let. Dogodek so potrdili na nacionalni RTV-hiši: »Med planiranim vzdrževanjem in nadgradnjo sistema za pripravo in predvajanje radijskih programov Radia Slovenija se je zgodila programska, sistemska napaka, zaradi katere je dejansko nastal izbris 17.050 glasbenih točk,« so zapisali v odgovoru službe za odnose z javnostmi na RTV Slovenija, ki sta ga videla tudi direktor zavoda Marko Filli in direktor radia Miha Lampreht, na katera smo prav tako naslovili naša vprašanja o izbrisu slovenske glasbe. Odgovora, pojasnila ali opravičila izbrisanim glasbenikom od njiju nismo dočakali.

Za 1700
 albumov pesmi

A kaj pomenijo digitalni nosilci zvoka (namesto CD ali plošč, ki jih primete v roko in položite v predvajalnik), pa človek niti ne spozna, ko to izgubi: ob izgubi fizičnega nosilca zvoka se izguba začuti takoj in konkretno. Če pa gredo podatki na digitalnem nosilcu (torej trdem disku), pa brez spiskov niti točno ne vemo, kaj se je izgubilo: gre zgolj za mape na računalniškem disku. Ne veš, kaj si izgubil in ne veš, česa nimaš; to odkrivaš šele sproti, ko pogrešaš posamezne pesmi.

Če pa izgubljeno količino digitalnih posnetkov, torej 17.050 skladb, prevedemo v klasične albume na CD ter vzamemo za povprečje 10 pesmi na album, pridemo do impozantne številke – 1705 albumov, ki so odšli v digitalni nepovrat. Na RTV pa zadevo secirajo: »Izbris se je zgodil v produkcijskem sistemu, ki je namenjen kratkotrajnemu hranjenju posnetkov, in ne v arhivskem sistemu, ki je namenjen dolgotrajnemu hranjenju posnetkov. To smo takoj ugotovili in sprejeli ustrezne ukrepe za vrnitev v prejšnje stanje.«

Zbirko zdaj ustvarjajo na novo, pri tem pa navajajo, da imajo seznam izbrisanih skladb: »Za vse posnetke glasbe, ki izpolnjujejo pogoje za trajno hranjenje, imamo dvojno varnostno kopijo. Večina glasbenih posnetkov je v arhivu in tudi že uvožena v produkcijski sistem.« A večina ne pomeni vse, saj niso všteti posnetki, namenjeni kratkotrajnemu hranjenju: »Ti bodo nadomeščeni z uvozom iz drugih baz znotraj RTV Slovenija,« med katerimi navajajo tudi »kratkotrajne hrambe posnetkov.« Kaj bo, če je rok hrambe teh posnetkov potekel, pa niso pojasnili.

Nemara se bodo na koncu vendarle lahko obrnili na avtorje in izvajalce izbrisanih pesmi, v interesu katerih je, da se njihova dela predvajajo na nacionalnih radijskih postajah. Ne zgolj zaradi avtorskih in sorodnih pravic, ki jim pripadajo za vrtenje; predvsem zaradi tega, ker aktivno soustvarjajo slovenski kulturni opus in je edino sprejemljivo, da njihove skladbe iz nabora izbirajo glasbeni uredniki, ne pa napake računalničarjev.