
Galerija

Po poplavljenih območjih se širijo črevesne bolezni. Začelo se je na Koroškem, že prejšnji teden, zdaj je po naših informacijah večje število obolelih bilo na Savinjskem, kjer naj bi zbolevali eden za drugim. Na NIJZ smo povprašali, kje so trenutna žarišča in koliko je okužb.
»Na Lučah smo zbolevali eden za drugim zaradi trebušne viroze, ki so se širile na poplavnih območjih,« nam je javila bralka.
Kot so nam zagotovili na NIJZ, se po njihovih informacijah ponekod na območjih, prizadetih zaradi poplav, ob čiščenju in sanaciji pojavljajo posamični primeri črevesnih okužb. Okužbe v večini primerov potekajo v blažjih oblikah s kratko trajajočo klinično sliko, zato oboleli največkrat hitro okrevajo in nimajo večjih težav, ki bi zahtevale pomoč ali obisk zdravniške službe. Epidemiologi o zbolevanju »enega za drugim« nimajo informacij.
V pogojih, s kakršnimi se trenutno srečujejo na poplavno prizadetih območjih, obstaja večje tveganje za razvoj črevesnih nalezljivih bolezni, saj je pitna voda običajno fekalno onesnažena, prav tako pa so slabši tudi higienski pogoji, pojasnjujejo na NIJZ.
Črevesne okužbe, ki jih povzročajo številni mikroorganizmi, se kažejo kot driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, splošno slabo počutje, glavobol in povišana temperatura.
Pristojne službe spremljajo stanje na prizadetih območjih. Trenutno je v obravnavi več primerov akutnih črevesnih okužb, ki se kažejo kot driske, bruhanja.
Z NIJZ sporočajo, da o drugih nalezljivih boleznih, ki bi se trenutno širile na poplavljenih območjih, nimajo informacij, ob tem pa pojasnjujejo, da pa »obstaja večje tveganje za določene nalezljive bolezni, kot so npr. tetanus, okužbe, ki jih prenašajo glodavci, okužbe dihal, ki se v pogojih gneče in nezadostno prezračenih prostorov lahko hitreje širijo ipd.«