Na sprehodu ne pozabite: viseča drevesa žledoloma so smrtno nevarna

Pri pojavu žleda lahko led veje dreves odene tudi več centimetrov na debelo. Njihova teža je zanemarljiva v primerjavi s težo ledu na njih. V takšnih razmerah ne morejo več zdržati; lomijo se veje in cela drevesa, kar je smrtno nevarno. Ko žledi, se moramo tudi zunaj gozda izogibati drevja, v gozd pa tedaj nikakor ne smemo.

Najpogostejše nevarnosti pri delu v poškodovanem gozdu

Počakati je treba, da se led stopi, ne le na drevju, ampak tudi na tleh. Tudi tedaj je pri gibanju v gozdu potrebna velika previdnost. Odlomljene veje in vrhovi se večkrat le malo držijo ali so le zataknjeni ob nižje ležečih vejah in lahko vsak čas padejo. Še posebno je nevarno, če piha močnejši veter.

Ljudi prav tako ogroža izdelava poškodovanega drevja. Največkrat se dela lotimo z motorno žago, kar je tudi v normalnih delovnih razmerah zelo nevarno in zahteva veliko previdnost.

Človek, ki ni dobro usposobljen in nima delovnih izkušenj, v takšnih razmerah zelo težko predvidi vse nevarnosti. Zato naj velja: kdor res dobro ne obvlada dela v gozdu, naj izdelavo dreves v poškodovanem gozdu raje prepusti ljudem, ki so takega dela vešči.

Nikoli sam v gozd

Na delo v gozd nikoli ne pojdite sami. V primeru nesreče vam ne bo mogel nihče pomagati oziroma poklicati na pomoč. Razdalja med delavci mora biti vselej vsaj dvakratna višina drevesa, ki ga podirajo, da posekano drevo ne more pasti na sodelavca.

V močneje poškodovanem gozdu, ko je v skupinah podrto vse drevje ali je delež poškodovanega drevja velik, je delo najvarneje opraviti s strojem, s strojno sečnjo. Takšno tudi v Sloveniji uporabljamo vedno pogosteje, ne le v poškodovanih gozdovih, ampak tudi pri redni sečnji v gozdovih.

Ker bo tudi ob letošnjem žledu zelo veliko dela opravljenega klasično, z motorno žago in traktorskim spravilom lesa, v zgornji tabeli navajamo nekaj najpogostejših nevarnosti pri delu v poškodovanem gozdu ter nekaj poudarkov o tem, na kaj je treba biti še posebno pozoren med izdelavo poškodovanega drevja. 

Najpogostejše nevarnosti pri delu v poškodovanem gozdu

• Napeta debla – najprej vedno prežagajmo stisnjeni del, na koncu, zelo previdno, priporočljivo s sekiro, najbolj napetega.

• Izruvani panji – pri podrtih drevesih je nevarno, da se panj, ko odrežemo prvi hlod, skupaj z zemljo, ki se drži korenin, prekucne na nas, zato ga močno podprimo ali zavarujmo z žico ter odrežimo v oddaljenosti od korenin vsaj v dolžini polovice premera izruvanega koreničnika.

• Odlomljene veje – ko drevo pada, opazujmo krošnjo, da se izognemo morebitnim padajočim vejam, ki se pri poškodovanem drevju večkrat le še slabo držijo na drevesu.

• Ležeče drevje – pred podiranjem drevesa odstranimo ležeča drevesa na kraju, kamor bo padlo drevo.

Zlata pravila varnega dela pri izdelavi dreves v poškodovanem gozdu

• Dela naj se lotijo le dobro opremljeni in usposobljeni delavci, vendar nikoli sami!

• Počakajmo na lepo vreme in ugodne delovne razmere!

• Zaradi zahtevnosti dela si moramo najprej temeljito ogledati delovišče in presoditi, katere nevarnosti pretijo!

• Sečnja in spravilo naj potekata usklajeno!

• Kjer je le mogoče, uporabljajmo traktor z vitlom ali vsaj žični nateg in škripec!

• Razmislimo, kako bomo ukrepali v primeru nezgode!

• Uporabljajmo primerna zaščitna sredstva, ker s tem zmanjšamo možnost poškodb!

• Brezhibno orodje in dodatna oprema so nujni – zagotavljajo varnejše in učinkovitejše delo!

• Torbica s prvo pomočjo naj bo vedno pri roki!