V soboto dopoldne se je okoli 1000 pohodnikov podalo od Doma na Osankarici proti spomeniku pri Treh žebljih, kjer je padel Pohorski bataljon. Gre za vsakoletno slovesnost v spomin na dogodek, ko je 8. januarja 1943 okoli 2000 nemških vojakov v dveh urah hudega spopada pokončalo 69 partizanskih borcev. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Robert Golob. »Na Osankarici se ne zbiramo zaradi preteklosti same, zbiramo se zato, ker nas prav ta preteklost zavezuje, da ostanemo pokončni, branimo resnico, se upremo normalizaciji sovraštva in ohranimo tako državo, ki bo vredna žrtev teh ljudi, ki so tukaj padli za našo svobodo,« je v svojem govoru na 83. obletnici padca Pohorskega bataljona poudaril predsednik vlade.
Okoli 1000 pohodnikov, med njimi občinske delegacije, člani političnih strank, predstavniki borčevskih organizacij, pa šolarji in ne nazadnje potomci padlih, je na poti, ki od Doma na Osankarici do spomenika na Treh žebljih, postavili so ga leta 1959, traja približno pol ure, lahko uživalo v idilični naravi. Lepo sončno vreme je v kombinaciji s snegom ustvarilo pravo zimsko pravljico. Na 1248 m nadmorske višine, kjer ležijo Trije žeblji, ni bilo občutka mrzle zime.
Jože Vrhnjak, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor ter dolgoletni Dedek Mraz pri Zvezi prijateljev mladine
Med pohodniki so vsako leto predstavniki vseh generacij, nekateri tudi s simboli nekdanje države.
Najbolj legendarna, a tudi najbolj tragična zgodba
Predsednik vlade je dejal, da se na »tem svetem mestu« spominjamo ene najbolj legendarnih, obenem pa tudi ene najbolj tragičnih zgodb naše zgodovine. »Padel je cel bataljon, nihče se ni predal, prosil za milost. Toda njihova žrtev ni bila zaman. Njihov padec je sicer pomenil velik udarec za upor na Štajerskem, a obenem je bil neizmerna spodbuda, ki je odpor še bolj podžgala. Po zaslugi partizanov in nikogar drugega smo Slovenke in Slovenci sami osvobodili svojo domovino in drugo svetovno vojno končali kot del protifašističnega zavezništva svobodnih narodov.«
OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica je edina šola s tem imenom pri nas.
Mednarodno pravo izgublja pomen
Golob se je v svojem govoru dotaknil tudi stanja danes. »Svet je žal spet poln konfliktov in ogrožanj, vojna divja nedaleč od nas, tudi genocid v Gazi se nadaljuje. Mednarodno pravo, ki je najbolj ščitilo prav narode, kot je slovenski, izgublja svoj pomen. Vajeti številnih držav, tudi največjih in najmočnejših, držijo v rokah populistični, avtoritarni politiki in svet postaja vsak dan bolj nevaren. Tudi v Evropi je pojav skrajne desnice vedno bolj pereč družbeni problem. Vidimo ponoven dvig fašizma, simpatizerje nacizma, vidimo desne populiste, ki netijo družbeno sovraštvo. Vidimo vse več nasilja tako med mladimi kot tudi med odraslimi. Slovenija danes še ostaja svoboden liberalni otok sredi razburkane Evrope, a tudi na naša vrata trkajo iste ideologije.«
Slavnostni govornik je bil dr. Robert Golob.
V spomin in opomin
Najbolj znana družina med padlimi borci je zagotovo družina Šarhovih, Alfonz in trije sinovi Vanček, Pepček in Lojzek. Javnosti je najbolj znan vnuk Alfonza Šarha Srečko Šarh, ki je aktiven v lokalnem ruškem okolju. Njegova hči Barbara je načelnica upravne enote Ruše. Javnost pa manj pozna 91-letno Jelko Šarh, hčer Alfonza Šarha, ki od leta 1948 prihaja na Osankarico. Njena zgodba je tragična, saj je na Treh žebljih ostala brez očeta in treh bratov, mater pa so ji Nemci ubili v Auschwitzu. »V spomin in opomin,« pravi.
Pohod do Treh žebljev je potekal v zimski idili.
Nemci so tisto popoldne pobili 69 pripadnikov Pohorskega bataljona. Franca Kunaverja - Sulca so ujeli živega ter ga ranjenega odpeljali v Savinjsko dolino, kjer so ga julija istega leta ustrelili. Na nemški strani je bilo 16 mrtvih in 15 ranjenih pripadnikov policije, 1 mrtev in 2 ranjena pripadnika vojske ter 2 mrtva in 3 ranjeni pripadniki vermanšafta. Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942. Imel je 90 pripadnikov. Poveljeval mu je Rudolf Mede, politični komisar pa je bil Jože Menih. Bili so gverilska enota, ki je Nemcem redno povzročala obilo preglavic. Požigali so planinske koče po Pohorju, da jih Nemci ne bi uporabili za svoje postojanke. Napadli so policijsko postajo v Oplotnici, zažgali občinsko zgradbo ter priredili partizanski miting. V Mislinji so zažgali tovarno lepenke. Decembra 1942 so se pomaknili proti Osankarici. Nemce so s svojimi dejanji tako razjezili, da je poveljnik varnostne policije Otto Lurker izdal povelje št. 106 za hajko proti njim z besedami: »Bandite je treba ujeti ali uničiti!«
