Nabava zaščitne opreme: KPK zaznal sume kršitve, sledijo preiskave

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v tematskem nadzoru, povezanem z nabavo zaščitne opreme v času epidemije koronavirusa spomladi 2020, zaznala večje število korupcijskih tveganj. V sporočilu za javnost so zapisali, da so zaznali nekatere sume kršitev zakonodaje, zato bodo v teh primerih delo nadaljevali z uvedbo preiskav. 

V nadzoru, ki je potekal od maja 2020, so pregledali obsežno dokumentacijo in opravili razgovore z različnimi posamezniki ter sestanke z različnimi organizacijami. »S poročilom in podanimi priporočili želi komisija pristojnim institucijam ponuditi pomoč pri upravljanju zaznanih korupcijskih tveganj z namenom učinkovitega in transparentnega izvajanja postopkov v prihodnje.« Dodali so, da razumejo zahtevnost in resnost situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito.

»Zavedamo se, da so bili postopki izvedeni v času izrednih razmer, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. Vendar je tudi v takšnih razmerah treba ravnati odgovorno, transparentno in v skladu z visoko stopnjo integritete,« je ob predstavitvi poročila poudaril predsednik komisije dr. Robert Šumi.

​Tveganja v vseh fazah

V poročilu navajajo, da je komisija zaznala tveganja v vseh fazah postopkov nabav. »Gre za tveganja v povezavi z nedoločnostjo in nejasnostjo vlog posameznih déležnikov celotnega procesa, zato so bila v celotnem postopku zaznana tudi specifična korupcijska tveganja nesledljivosti in netransparentnosti izvedenih postopkov, neenakopravne obravnave ponudnikov in izbranih pogodbenih partnerjev ter vplivanja oseb, ki pristojnosti v postopkih niso imele.«

Vodja službe za nadzor in preiskave v komisiji Katja Mihelič Sušnik je dejala: »Zaradi zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev je takšna postopkovna tveganja pri nadaljnjih postopkih treba ustrezno zamejiti, zato smo glavnim déležnikom postopkov nabav zaščitne opreme podali priporočila.«

Komisija je podala 15 priporočil, ki se nanašajo na natančne opredelitve vlog posameznih déležnikov, natančno opredelitev količin in vrst zaščitne opreme, ki bo predmet nabave, ter potrebnih dokazil, opredelitev meril in kriterijev za izbiro, opredelitev vsebine sklenjenih pogodb, zaščito dobrovernih prijaviteljev …

​Kaj bo sledilo?

Komisija je celotno poročilo posredovala glavnim déležnikom postopkov nabav zaščitne opreme: Vladi RS, Zavodu RS za blagovne rezerve, ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvu za zdravje ter Upravi RS za zaščito in reševanje. Posredovano bo tudi drugim organom, ki se ukvarjajo s postopki nabave zaščitne opreme: Računskemu sodišču RS, Finančni upravi RS in policiji.

Komisija bo nadaljevala preiskave, saj je v okviru pregleda dokumentacije ugotovila tudi nekatere sume kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja protikorupcijske klavzule ter nezakonitih in neetičnih vplivov. »V okviru preiskave bo sume kršitev potrdila ali ovrgla, konkretnih informacij pa v zvezi s tem še ne more podati. Komisija je zaznala tudi nekatere sume kršitev s področja dela drugih nadzornih organov. Informacije v zvezi s tem bo odstopila državni revizijski komisiji, Tržnemu inšpektoratu RS, Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, Finančni upravi RS, Računskemu sodišču RS ter policiji.«