Pod Ratitovcem se je znova kadilo, a ne zaradi požara, temveč zaradi tradicije. V vasi Zabrekve v občini Železniki so se na letnem srečanju zbrali slovenski oglarji, ki ohranjajo eno najstarejših obrti na naših tleh.
»Pod sv. Mohorjem oglari 16 ljudi, ki letno skuhajo 20 kop, v Sloveniji pa je oglarjev približno šestkrat več. Vesel sem, da se je Društvo oglarjev Slovenije odločilo za srečanje prav v naši občini. Takšna udeležba nosi pomembno sporočilo,« je poudaril župan Marko Gasser.
V imenu gostiteljev je zbrane pozdravil Janez Pegam mlajši, ki ni skrival ponosa na domači kraj:
»Zabrekve so ena najlepših vasi. Tukaj živimo ljudje, ki znamo stopiti skupaj in si pomagati. Povprečna starost je pri nas kar deset let nižja od slovenskega povprečja. Na Koroščevem kopišču letno pridelamo do pet ton oglja.«
Slovesen prižig kope
Osrednji del dogodka je bil tradicionalni prižig kope. Priprave so bile natančne in spoštljive do stare obrti: v kopo so zložili okoli 50 metrov bukovih drv, jo oblekli v smrekove veje in zasuli z zemljo.
Kopo je najprej blagoslovil domači župnik Damjan Prošt, nato pa je čast prvega prižiga pripadla najstarejšemu oglarju, 86-letnemu Francu Klemenčiču iz Topolj, ki je v življenju sam skuhal več kot sto kop.
Za njim so žerjavico v sredino kope dodali še župan Marko Gasser, predsednik Društvo oglarjev Slovenije Jože Prah in poslanec Žan Mahnič.
Oglarjenje je v Sloveniji vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, kar pomeni zavezo k ohranjanju znanja in prenosu tradicije na mlajše generacije. FOTO: Mirko Kunšič
Ko se nad Zabrekvami dvigne dim, ima ta poseben pomen. FOTO: Mirko Kunšič
Kopo je najprej blagoslovil domači župnik Damjan Prošt, nato pa je čast prvega prižiga pripadla najstarejšemu oglarju, 86-letnemu Francu Klemenčiču iz Topolj, ki je v življenju sam skuhal več kot sto kop. FOTO: Mirko Kunšič
Nato je delo prevzel gostitelj Pegam, ki je začel t. i. bokanje - dodajanje drobnega lesa za hitrejši vžig. V naslednjih dveh tednih se bo v kopi počasi »kuhalo« oglje, nekoč nepogrešljivo gorivo, danes pa vse bolj cenjena surovina, ki ji pravijo tudi črno zlato.
Stara obrt z novo prihodnostjo
Oglarjenje je v Sloveniji vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, kar pomeni zavezo k ohranjanju znanja in prenosu tradicije na mlajše generacije.
Danes oglje ni več le gorivo. Uporablja se:
- pri proizvodnji sončnih celic,
- za izboljšanje kakovosti tal,
- v filtrih za vodo,
- v medicini, kozmetiki in kulinariki.
Po podatkih Društvo oglarjev Slovenije v Sloveniji še vedno deluje več kot 50 oglarjev, ki letno pripravijo okoli 100 kop in proizvedejo približno 500 ton oglja.
Podeželje kot temelj države
Dogodek je pritegnil številne obiskovalce. Velik šotor, ki so ga pripravili organizatorji, občina Železniki, oglarji Selške doline in Turistično društvo Selca, je bil poln.
Zbrane so nagovorili župan, gostitelji, predstavniki stroke in politike. Med drugim je poslanec Žan Mahnič poudaril: »Nova vlada, kakršna koli že bo, se mora zavedati, da je slovensko podeželje temelj naše države. Občina Železniki je lahko zgled.«
Po podatkih Društvo oglarjev Slovenije v Sloveniji še vedno deluje več kot 50 oglarjev, ki letno pripravijo okoli 100 kop in proizvedejo približno 500 ton oglja. FOTO: Mirko Kunšič
FOTO: Mirko Kunšič
Kopo je najprej blagoslovil domači župnik Damjan Prošt. FOTO: Mirko Kunšič
Od kovaštva do folklore
Pestro dogajanje ni bilo omejeno le na oglarjenje. Obiskovalci so se lahko podali na pohod od kope do kope, spremljali prikaze kovaštva ter nastajanje ročno kovanih izdelkov, ki sta jih predstavljala domača mojstra.
Predstavili so se tudi člani muzejskega društva z eksperimentalno arheologijo, dogajanje pa so popestrili folkloristi, pihalni orkester in glasbeni ansambli.
Program je spretno povezovala Marjana Gerčman, predsednica aktiva turističnih novinarjev Slovenije.
In kot se za takšno srečanje spodobi, ni manjkalo niti sproščenih obljub, poslanec Žan Mahnič je napovedal, da bo oglarje na Koroščevem kopišču kmalu znova obiskal. Tokrat, z litrom žganja in salamo. FOTO: Mirko Kunšič
Vonj po dimu, ki povezuje
Ko se nad Zabrekvami dvigne dim, ima ta poseben pomen. Ne gre le za oglje, temveč za dediščino, skupnost in prihodnost podeželja.
Svet pod Ratitovcem v času kuhanja kop zaznamuje značilen vonj po dimu - vonj, ki povezuje ljudi in jih spominja, da tradicija še zdaleč ni ugasnila.
In kot se za takšno srečanje spodobi, ni manjkalo niti sproščenih obljub, poslanec Žan Mahnič je napovedal, da bo oglarje na Koroščevem kopišču kmalu znova obiskal. Tokrat, z litrom žganja in salamo.
FOTO: Mirko Kunšič
