Kajak kanu klub Nivo Celje je pripravil tradicionalni novoletni skok v Savinjo. Reka je imela dve stopinji Celzija, kar je po besedah organizatorjev najmanj doslej. Plavalcev je bilo tako malo manj, očitno se vsaka stopinja pozna. Zaradi vetra je bilo tudi zunaj kljub soncu mrzlo. A vseeno se je v celjske brzice pognalo 65 pogumnih. Najmlajši plavalec bo letos dopolnil osem let, najstarejši 76. Največ plavalcev je bilo seveda iz Celja. Med njimi 20-letni Juš Gošte: »Petkrat sem že šel plavat, tako da je to že kar tradicija. Rad imam mrzlo vodo. Kamor koli gremo, se z očetom vrževa noter. Pa fajn je, da te po celi noči pitja tole malo strezni.« Podobno je skok komentiral njegov prijatelj Martin Bajuk iz Metlike, zanj je bil to prvi tovrstni skok: »Da se malo streznimo od včeraj. Sem pa nekaj takega pričakoval, ni bilo tako grozno. Malo te stisne in ne moreš dihati.«
»Mislila sem, da bom zmrznila, ampak je bila samo malo hladnejša od morske vode v Cape Townu.«
Prvič sta v Savinjo na novega leta dan skočila Gorazd in njegov 10-letni sin Lan Vrbek iz Slovenske Bistrice. Lan se je grel, zavit v brisačo: »Ko sem prišel v vodo, sem mislil, da bom zmogel, potem me je pa začelo tresti. Sam sem prišel ven in nisem ničesar več čutil. Zdaj je pa fajn. Drugo leto bom spet šel.« Zagotovo je od najdlje prišla Alet de Witt iz Cape Towna iz Južne Afrike: »Tu imam družino, pridem dvakrat na leto in obožujem Slovenijo. Čudovita je. Včeraj smo šli na Stolp ljubezni in je bilo neverjetno v temi, v gozdu.« V tako mrzli vodi še nikoli ni plavala, a je dejala, da ni bilo prehudo: »Zabavno je bilo, voda ni bila tako mrzla, kot sem pričakovala. Mislila sem, da bom zmrznila, ampak je bila samo malo hladnejša od morske vode v Cape Townu.« Veliko plavalcev pride na Špico vsako leto. Karmen Petrej iz Vojnika je v Savinjo skočila tretjič. Njej se ni zdela voda prav nič mrzla, saj s prijateljicami vsak teden hodijo plavat na Vransko, kjer je voda mrzla vse leto. »Vsak teden sem v tisti mrzli vodi od 17 do 20 minut, v terapevtskih časih tudi do 40 minut. Ali vzameš antibiotik ali pa greš v mrzlo vodo,« je povedala.
Plavalci so morali premagati del kajakaške proge, kjer so za varnost poskrbeli celjski kajakaši in potapljači.
Tudi Peter Plazar iz Hrastnika je plaval v Savinji že večkrat in tudi on rad plava v mrzlih vodah: »Ko so bili smučarski skoki na Ljubnem, sem šel tudi v vodo. Iščem take destinacije. Na jezeru Jasna smo še led razbijali, da sem šel noter. Nekaj moraš narediti. Eni gredo v savno, drugi v mrzlo vodo, eni pa poskusijo oboje.« Dodal je, da se je en mesec pripravljal tako, da je brez bunde hodil okoli … Zadnjih nekaj let vsakega 1. januarja v Savinji lahko občudujemo Nežo Prah Seničar. »Če greš plavat, imaš potem, ko prideš iz vode, občutek, da boš res vse zmogel oziroma zmogla. Ta občutek postopoma, ko prideš nazaj v realno življenje, sicer poneha, ampak par uric je pa dobro. Živim v Celju, tu je dogodek in je super,« se je nasmejala. Tokrat je skočila že petič, dejala je, da se je včasih za novo leto okopala tudi v morju: »V morju je bolj toplo. Tam še malo počofotaš, tu pa upaš, da bo čim prej konec.« Dodala je, da je pomembno tudi to, da se na celjski Špici med plavanjem počuti varno.
Lepo vreme in pogumni plavalci so na Špico privabili veliko ljudi.
Za varnost poskrbijo celjski kajakaši in potapljači. Kot tudi za okrepčilo in seveda priznanja plavalcem. Predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda je ponosen, da jim je novoletni skok v Savinjo uspelo pripraviti že sedemnajstič zapored. Začelo se je z legendarnim plavalcem Jožetom Tankom, ki je sprva sam zaplaval pri jezu, nato ga je Konda povabil na Špico. Tanko je nazadnje plaval med epidemijo, ko prireditve niso mogli pripraviti, a nekaj jih je vendarle skočilo v vodo. »Obdržali smo tradicijo, kar ljudje cenijo. Pridejo navijat in to je edina družabna zadevščina, ki se dogaja v Celju 1. januarja. Smo kar ponosni na to,« je dejal Tanko. Konda je vesel, da se mnogi plavalci vračajo: »Mnogi mi pravijo, da jim plavanje prinese eno samopotrditev. Ni problem vreči se v Savinjo maja, 1. januarja je malo drugače. Veliko je novih, veliko je tudi takih, ki so bili že večkrat. Vsi so zadovoljni, vsi čutijo neko zmago. Nam organizatorjem pa to pomeni dodatno prepoznavnost Špice. Zdaj smo že znani po vseh dogodkih, naši kajakaši so dobri. Vem, da so vse to kamenčki v mozaiku, da Celje in vsi vidijo, kaj delamo. Naš cilj pa je seveda svetovna kajakaška proga in hostel, ki ga gradimo. Da bo to svetovni kajakaški center.«
Previdno v mrzlo vodo
Drug za drugim so hiteli v mrzlo vodo, množica pa jih je spodbujala.
Eni z Božičkovimi kapicami, drugi z veselimi očali. Naj bodo taka skozi vse leto. FOTO: Špela Kuralt
