Najslabša gobarska sezona v desetletjih? V Mikološki zvezi Slovenije pravijo: Gobe niso nujno 'izginile'

Gobarji po vsej Sloveniji te dni iz gozdov odhajajo praznih rok in svoje razočaranje pospešeno delijo na družbenih omrežjih. Kot kaže, je letošnja sezona na nižjih nadmorskih višinah izjemno skromna, številni izkušeni nabiralci pa poudarjajo, da tako slabe letine ne pomnijo že desetletja.

O odsotnosti gob poročajo praktično iz vseh regij. »Na Koroškem letos ni gob. Gobarim že 50 let, pa česa takšnega ne pomnim,« je zapisala ena od uporabnic. Na Dolenjskem je po besedah terenskih opazovalcev stanje enako: »Nič, niti ene neužitne,« medtem ko s Kočevskega sporočajo, da »niti divje ni in da je situacija katastrofalna.« Tudi v Pomurju, na Celjskem in v okolici Logatca so košare prazne, na Pohorju pa se gobarji po šaljivih opazkah že hecajo, da je »v gmajni več gobarjev kot pa gob.«

Svojevrsten odmik od nižinskega zatišja predstavljajo višje ležeči predeli. Nekateri gobarji pravijo, da gobe »nad 1000 metri rastejo kot nore,« kar pripisujejo dejstvu, da je nižine močno prizadela poletna suša.

Arhivska fotografija. FOTO: Getty Images Delo

Kaj o suši in praznih košarah pravijo strokovnjaki?

Da so opazovanja gobarjev točna, potrjujejo tudi strokovnjaki, a ob tem opozarjajo, da skromna bera na površju ne pomeni, da je podgobje v tleh uničeno.

Iz Mikološke zveze Slovenije pojasnjujejo, da je bila rast t. i. trosnjakov (delov gob, ki jih nabiramo) v nižinah močno omejena predvsem zaradi avgustovskega vročinskega vala in dolgotrajnega pomanjkanja padavin. »Gobe letos niso nujno 'izginile', ampak so dobile zelo malo razlogov, da bi investirale energijo v nastanek trosnjakov,« je za Slovenske novice sporočil Slavko Šerod.

S tem se strinja tudi dr. Uroš Cerkvenik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki poudarja, da sta bila ključna dejavnika suša in visoke temperature, saj gre za dva različna procesa: toplotni in sušni stres. »Pri visokih temperaturah prihaja do motenja delovanja celičnih presnovnih procesov (...). Ob suši pa se presnova in rast micelija upočasnita oziroma ustavita. Brez vode micelij ne more razviti trosnjaka zaradi izgube turgorskega tlaka in zaustavitve prenosa hranil,« pojasnjuje Cerkvenik.

Prav tako slabo rast nižinskih gob suši in vročini pripisuje red. prof. dr. Dominik Vodnik z Biotehniške fakultete. Opozarja, da visoke temperature povečajo sušnost ozračja, kar negativno vpliva tudi na rastline, ki v mikorizi (sožitju) oskrbujejo glive s sladkorji.

Zakaj višine prednjačijo?

Stroka je enotna glede razlogov, zakaj je bera na višjih nadmorskih višinah oziroma na Pohorju in Pokljuki boljša. Potrjujejo, da so se na višjih območjih temperature manj dvignile, izhlapevanje je bilo manjše, vlažnost tal pa se je ohranila dlje. Slavko Šerod iz Mikološke zveze Slovenije ob tem dodaja, da nadmorska višina ni edini pogoj, saj lahko gobe v nižinah še vedno najdemo na posebnih mikrolokacijah: v vlažnih, senčnih grapah, na severnih pobočjih in ob potokih.

Sezona ni izgubljena, ampak zamaknjena

Glede vprašanja, ali je letošnja sezona povsem propadla, so strokovnjaki previdno optimistični in poudarjajo, da je bila rast predvsem zamaknjena. 

Sprememba razmer z dežjem: Dr. Cerkvenik opozarja, da se jesenska sezona šele začenja in da se jurčki ob ugodnih temperaturah (med 18 in 23 °C) ter po temeljitem dežju začnejo množično pojavljati približno teden do 10 dni po padavinah.

Pričakovanja v pozni jeseni: Gospod Šerod ocenjuje, da bo odločilen jesenski prehod. Če bodo sledile zadostne padavine in postopno ohlajanje, lahko konec septembra, v oktobru in celo v novembru pričakujemo bogato rast jesenskih ter poznojesenskih vrst (gobani, lisičke, mraznice oz. štorovke, dežniki, ostrigarji in zimske panjevke). 

Širši pogled na naravo: Dr. Vodnik pa opozarja na preveč antropocentričen pogled na gozd ter poudarja, da je bistveno vprašanje ohranjanje habitatov in biodiverzitete gliv, saj podnebne spremembe že spreminjajo njihova naravna območja razširjenosti.

Nasveti za obiskovalce gozdov

Strokovnjaki gobarjem svetujejo, naj v gozd odhajajo brez prevelikih pričakovanj glede polnih košar, naj izbirajo vlažnejše terene ter dosledno upoštevajo gobarski kodeks. Predvsem opozarjajo, da ne uničujemo neznanih ali neužitnih gob, saj imajo te ključno vlogo razkrojevalcev v gozdnem ekosistemu, ter da pri iskanju ne razkopavamo gozdne stelje in podgobja.