Minulo soboto je bilo veselo v Slovenski vasi, streljaj od hrvaške meje v Občini Brežice. »Ko je bila stara 100 let, nas je k sebi povabila na zabavo. Takrat je padla ideja, da bi imeli ob njenem rojstnem dnevu tudi vaški praznik. Tako se je zgodilo in naj tako tudi ostane,« nam je ob prihodu v Slovensko vas povedal domačin Bogdan Palovšnik. Zbrana družba se je ravno spravljala h gasilski fotografiji, v svoji sredini pa so imeli danes 108-letno Amalijo Mohorčič, tudi uradno najstarejšo Slovenko. Minuli teden, v četrtek, 23. aprila, je praznovala, v soboto pa so se zbrali sorodniki in prijatelji ter vaščani, med njimi njihova teta Malčka, kot ji pravijo.
Dvakrat poročena
Leta tečejo, naša slavljenka pa se dobro drži. Z zbrano družbo je s takim veseljem zapela tisto Na planincah sončece sije. Predvsem je bila vesela, ker je bila med ljudmi, med katerimi se dobro počuti in jo imajo radi. Za slavljenko je zahtevna življenjska pot. Ni ji bilo vedno lahko, a je vse stoično prenašala, predvsem pa trdo delala. Amalija Mohorčič se je rodila 23. aprila 1918 na Ponikvah v družini Tomše. V osnovno šolo je hodila v Veliko Dolino, leta 1939 se je poročila z Jožetom Mohorčičem iz Slovenske vasi, leto za tem sta postala starša hčerke Marije.

Pripravljeni na zabavo.
Grozote druge druge svetovne vojne družine niso obšle. Sprva so živeli v Breganskem selu, ki je sodilo pod Neodvisno državo Hrvaško, Jožef pa je padel leta 1943 v Kninu. Po vojni se je Amalija vnovič poročila, to pot s Francijem Mohorčičem, bratom pokojnega Jožefa. Leta 1949 se je rodil sin Slavko, danes je Amalija ponosna na vnukinji Bernardico in Štefico, štiri pravnuke Luko, Natalijo, Loreno in Kristino ter prapravnuka Roka in Lucijo. Številni so ji v soboto segli v roke, ko so se zbrali po uradnem fotografiranju za bogato obloženo mizo. Manjkal ni niti slasten odojek, ki ga teta Malčka obožuje, pa tudi nazdravila je z veseljem. Občasno še popije kak kozarec cvička.
Nasvet za življenje
»Zmerno jesti, zmerno piti in s sosedi biti dober!« nam razkrije nasvet, kaj jo tako dobro pokonci drži, da kljubuje letom. Očitno je nekaj tudi v rodu in genih: njen brat jih je dočakal 90, prav tako njena mama, sama še mnogo več. Večino časa preživi v postelji, zanjo pa že vrsto let skrbi sin Slavko, s katerim živita skupaj v vasi. Povesta, da se dobro razumeta. »Vse se domeniva, mama je bistra,« jo pohvali sin, ki včasih potarna, da ga kaj boli. A takrat ga mama potolaži hudomušno, kot zna le ona, pove mu, da je že star. Teto Malčko bolijo križ in kolena, tudi tablete za pritisk premore.

Sorodniki, prijatelji in sovaščani s slavljenko ob lipi, ki jo je posadila pred petimi leti. FOTOGRAFIJE: Drago Perko
Premika se s pomočjo hodulje. Ko odpre časopis, rada gleda slike, malce ji peša vid. »Presenečena sem, da se tako dobro drži. Vsak teden vsaj enkrat pridem, živim pa na Bregani, na hrvaški strani. Bila in ostala je zelo dobra mama, ki je vedno rada in trdo delala na polju in v vinogradu. Pa vedno je rada pomagala na vasi,« nam je povedala hči Marija. Tja do 95. leta se je po vasi vozila s kolesom, stara 101 leto je še delala v vinogradu na bližnji Dubravi, pred petimi leti je s krajani pri domu borcev posadila lipo, ki jo je tudi sama večkrat zalila.
»V imenu vseh, ki ste se zbrali, vam teta Malčka želimo reči hvala za vso dobroto, veselje in prisrčnost in ljubezen. Veseli smo, ker vas imamo in ker ste z nami. Še na mnoga leta,« je slavljenki v čast povedal Bogdan Palovšnik ter ji izročil velik šopek in darilo, ki so ga pripravili sovaščani, ki so pomagali tudi pri pripravi slavja. Manjkala ni niti torta, slavje pa je nadaljevalo v večer. V čast teti Malčki. V četrtek, ko je slavila rojstni dan, jo je obiskal Ivan Molan, župan Občine Brežice, teti Malčki sta voščila tudi občinski odbor Rdečega križa in domača krajevna skupnost. Vsem je ob tej priliki dejala, da si želi, da so živi in se vidijo spet leta 2027.

V imenu vaške skupnosti ji je čestital Bogdan Palovšnik.