Organizatorji letošnje koroške dražbe so dovoz hlodovine začeli takoj po novem letu, a jih je v prvi polovici januarja nekoliko zaustavil sneg. Zdaj se količine lesa, namenjenega dražbi, povečujejo. »Januarska pošiljka snega je resda malo zapletla vse skupaj, zaradi česar smo dovoz lesa za jubilejno dvajseto licitacijo najboljše slovenske hlodovine v industrijski coni v Pamečah pri Slovenj Gradcu podaljšali za nekaj dni. Prve oglednike, ki si bodo prišli pogledat, kaj je ponujeno, pričakujemo ob koncu tedna, katalog ponujenega pa bo nared do srede, 28. januarja,« pravi Jože Jeromel, eden od organizatorjev licitacije. Gre namreč za največjo dražbo lesa v Sloveniji, na kateri prevladujejo zasebni lastniki gozdov. Najboljša hlodovina se vsako leto proda po zelo visokih cenah in lastnikom prinese več denarja kot v primeru redne prodaje.
16.500 evrov je nekdo odštel za oreh.
Na prizorišču je trenutno dobrih tri tisoč kubičnih metrov lesa, ki so ga pripeljali, kot pove Jeromel, s Hrvaške, iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, največ pa, razumljivo, iz Slovenije. Hlodovino bodo na prizorišče vozili še ta teden, potem pa morajo zaključiti, saj 28. januarja na Koroško pridejo prvi kupci. Ti so menda že v nizkem startu. »Ogled za kupce bo potekal do 10. februarja. To bo tudi dan, ko bodo odpirali ponudbe. Spomnimo, zmaga tisti, ki za posamezni hlod ponudi največ. Po pravilih dražbe, ki jih niso nikoli spreminjali, mešetarjenja pod mizo ni!« pravi sogovornik, ki se rad spominja širokoustnega kupca, ki bi vso ponujeno hlodovino kupil za milijon (valuta ni pomembna), a Jeromla in soorganizatorjev še zdaleč ni prepričal.
Zemljišče je še neznanka
Dražbo organizirajo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Tako kot lani bo tudi letos licitacija potekala v industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu ob glavni cesti Slovenj Gradec–Dravograd. Najbrž oziroma skoraj gotovo samo še letos, saj bo za prihodnje leto nujno treba najti drugo lokacijo. »Zdajšnje zemljišče je stavbno zemljišče in, kot kaže, se bo na njem kmalu začela gradnja. Kako bo v prihodnje, ne vem,« pravi Jeromel, ki na vprašanje, ali je optimist, odgovori: »Seveda! Če ne bi bil optimist, se že v začetku ne bi lotil vsega skupaj.« Spomnimo: na lanski licitaciji so ponujali 6523 hlodov, ki jih je na Koroško pripeljalo 611 lastnikov, večinoma iz Slovenije. Na dražbi je sodelovalo 55 kupcev, večina iz Slovenije (23), enajst pa iz tujine, pri čemer velja opozoriti, da veliko slovenskih kupcev kupuje za tujce. Rekorder lanske, 19. licitacije, je bil hlod oreha, ki so ga pripeljali iz Bosne in Hercegovine. Kupec iz Avstrije je zanj odštel 16.500 evrov.
Po pravilih dražbe, ki jih niso nikoli spreminjali, mešetarjenja pod mizo ni!
Letos kakšnih večjih sprememb ne pričakujejo, lesa bo približno toliko kot lani, morda celo nekoliko manj. Kot pravi Jože Jeromel, je ponujen les res dobre kakovosti, vmes je tudi nekaj vrhunskih gorskih javorjev rebrašev, ki sicer dosegajo visoke cene. Dan odprtih vrat jubilejne, že 20. licitacije bo 24. februarja. Koroška se sicer ponaša s 1500 kilometri gozdnih cest in 5500 kilometri gozdnih vlak. Lesna zaloga koroških gozdov znaša 400 kubičnih metrov na hektar. Koroški gozdovi, v njih v 70 odstotkih prevladuje smreka, pa niso samo svojevrstna posebnost Koroške, znak identitete, po njih pogledujejo tudi sosedje – Avstrijci. »Avstrijski lesni trg je tukaj še vedno zelo aktiven,« nam je že pred časom povedal Branko Gradišnik, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Slovenj Gradec. Lesne industrije ni, kar dodobra izkoriščajo sosedje ter koroški les v precejšnjem deležu odvažajo na svoje žage ter ga nato prodajo tudi v gozdnato Slovenijo, vključno s Koroško.
Jože Jeromel, neutrudni organizator in gonilna sila koroške licitacije hlodov, največje dražbe lesa v Sloveniji, na kateri prevladujejo zasebni lastniki gozdov. FOTO: Dejan Vodovnik
Tudi kakovost letos ponujenega lesa je visoka. FOTO: Dejan Vodovnik
Slovenski gozdovi so izjemno bogati. FOTO: Dejan Vodovnik
