
Galerija

V občini Rogaška Slatina bodo prihodnje leto začeli graditi skupno 80 stanovanj ob Sotelski cesti v štirih objektih. En objekt bo zgradil stanovanjski sklad, tri objekte pa slatinski podjetji ADM group gradbeništvo in KIMI GTSK. Župan Branko Kidrič je ob nedavnem podpisu pogodbe z investitorjema povedal, da sta podjetji zemljišče za objekte kupili za dve tretjini cene, kolikor je občina vložila v opremljanje in nakup. S tem želijo doseči, da bi bila cena stanovanj za slatinske mlade družine nižja, a pri tem lahko računajo le na »partnerski odnos«.
Kidrič je dejal, da občina upravlja 188 javnih najemnih stanovanj. Približno tretjina jih je v lasti stanovanjskega sklada, dve tretjini sta v lasti občine. Nova večja stanovanjska soseska bo prihodnje leto zrasla ob Sotelski cesti, kjer bo 20 javnih najemnih stanovanj in 60 stanovanj za trg. Pripravljajo vso dokumentacijo, prihodnje leto naj bi začeli graditi, stanovanja pa bodo vseljiva v prvi polovici leta 2028.
Želja je bila, da bi bila ta stanovanja dostopnejša za naše občanke in občane.
Zemljišče za štiri večstanovanjske stavbe je leta 2021 kupila občina. Tri leta je trajala sprememba prostorskega načrta, zemljišče je bilo kmetijsko, zato je bilo treba spremeniti tudi namembnost. Župan je pojasnil, da je bilo zemljišče tudi precej zahtevno pri komunalnem opremljanju, komunalna oprema je občino stala 800.000 evrov. Kidrič je dodal, da je bil cilj, da zagotovijo nova javna neprofitna in tudi tržna stanovanja za prihodnje desetletje: »Zato smo se zavestno odločili, da ponudimo ceno prodaje komunalno opremljenega kvadratnega metra zemljišča nižje, kot je bila naša lastna cena. Želja je bila, da bi bila ta stanovanja dostopnejša za naše občanke in občane. Prodajna cena zemljišč je bila zato dve tretjini lastne cene kvadratnega metra stavbnega zemljišča. To je prispevek občine k ugodnejšemu nakupu oziroma tudi najemu stanovanj.«
A če pri javnih stanovanjih lahko določijo najemnino in tudi pogoje, da imajo, denimo, prednost na seznamu mlade družine, tega ne morejo narediti v primeru tržnih stanovanj, ki jih bodo zgradila zasebna podjetja. Kakšna je torej varovalka, da teh stanovanj, ki bodo morda res cenejša, ne bodo kupile velike investicijske družbe oziroma nepremičninski špekulanti? Župan priznava: »Stoodstotnih varovalk ni in jih ne more biti. Stavimo na partnerski odnos, ki smo ga v dosedanjih pogovorih zastavili. Ocenjujemo pa, da če bi postavili ceno za kvadratni meter, za katero smo vložili tudi lastna sredstva, bi še težje dobili investitorje za gradnjo stanovanj. Posledično bi to pomenilo dražja stanovanja.«

Dodal je, da drži, da investitorjev ne morejo zavezati, naj imajo pri izbiri prednost mlade družine, da pa sta oba investitorja iz Rogaške Slatine: »Ocenjujemo, da je prav to razlog, da bi lahko bil cilj lažje dosežen. Smo pa imeli na to temo dva sestanka pred izbiro investitorjev, da bi uskladili pristope pri popolnitvi teh stanovanj. Oba sta dala zagotovila, da bosta sledila našim ciljem.« Temu je ob podpisu pogodbe pritrdil direktor KIMI GTSK Jernej Drofenik: »Kot lokalno podjetje si prizadevamo, da bi bila stanovanja zanimiva za mlade družine. Tudi arhitekti so jih tako narisali. Je pa težko dati zagotovila. Če bo interes, bodo seveda prve na vrsti mlade družine. Če ga ne bo, pa pridejo na vrsto tudi drugi.«
Arhitekt Vito Virant, direktor biroja Arhivision, je dejal, da so celotno sosesko Sotelska zasnovali prav z mislijo na družine. »Tu ne bo garsonjer in enosobnih stanovanj,« pravi. V objektih bodo v skupno štirih etažah dvosobna, trisobna in štirisobna stanovanja od 52 do 86 kvadratnih metrov uporabne površine, vsako stanovanje bo imelo tudi prostorno ložo.
Župan Kidrič je dodal, da bo soseska v neposredni bližini športne infrastrukture: »Poleg že zgrajene nogometne dvorane, balinarske dvorane, zunanjih športnih igrišč dodajamo še letno kopališče, pumptrack in še eno otroško igrišče. Vse za to, da bi imela ta soseska še udobnejše pogoje in boljši standard življenja.«
Na vprašanje, ali za to v Rogaški sploh je interes, pa je Kidrič odgovoril, da potrebe po stanovanjih spremljajo že štiri leta: »Ugotovili smo, da imamo v fondu javnih najemnih stanovanj dovolj garsonjer in enosobnih stanovanj. Večje povpraševanje imamo po večjih stanovanjih, torej za več družinskih članov.« Kakšna bo cena tržnih stanovanj in ali bodo sploh dosegljiva (slatinskim) mladim družinam, za katere zatrjujejo, da bodo imele prednost, ni mogoče napovedati. Je pa župan zatrdil: »Ni predvideno, da bi investitorja stanovanja prodajala podjetjem.«