Ker so morali zaradi bolezni vinske trte, zlate trsne rumenice, izsekati večino trt tudi v ampelografskem vrtu v Dobrovniških goricah, je zdaj potekala vnovična zasaditev trt v omenjenem vrtu, ki ga lahko poimenujemo kar mednarodni, saj v njem ob slovenskih vinogradnikih, vitezih, dijakih in učencih sodelujejo tudi njihovi kolegi iz sosednjih držav – Madžarske in Hrvaške. Tokrat so skupaj zasadili 60 različnih sort vinske trte, kar je pomemben korak k ohranjanju vinogradniške dediščine ter raznolikosti vinskih sort. Dogodek je združil številne strokovnjake, predstavnike lokalne skupnosti in vinogradniških društev, kar poudarja širši pomen projekta za pomursko regijo, a tudi za sosednje regije.
60 ODPORNIH SORT so zasadili.
Na tokratni zasaditvi so bili med prisotnimi dr. Pálfi Dénes iz viteškega reda iz Madžarske, Jožef Hančik (v času zasaditve prejšnjega nasada je bil predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik), István Lajter (aktualni predsednik DV Dobrovnik), Marjan Kardinar (župan Občine Dobrovnik), prekmurska vinska kraljica Nuša Horvat, Elizabeta Horvat (direktorica Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik), Simona Potočnik (ravnateljica Srednje kmetijske šole Rakičan), dijaki, učenci in predstavniki Dvojezične OŠ Dobrovnik, konzul pomurskega omizja Slovenskega reda vitezov vina Zlatko Borak, predstavnik Evropskega reda vitezov vina Boštjan Slepec ter Alojz Slepec (predsednik DV Strehovci). Kot je poudaril Marjan Kardinar, bo novi ampelografski vrt temeljil predvsem na sortah, odpornih proti različnim boleznim. Še vedno pa ostaja 160 trt avtohtone radgonske ranine, ki so jih vinski vitezi zasadili že pred časom.
Pečat s trto

V Dobrovniških goricah se skriva prav poseben vrt. FOTO: Občina Dobrovnik
»Zasaditev ampelografskega vrta ima pomembno izobraževalno, raziskovalno in turistično vrednost, saj omogoča spoznavanje različnih sort vinske trte ter ohranja bogato vinogradniško tradicijo območja. Dogodek je obenem prispeval k povezovanju lokalne skupnosti in krepitvi pomena vinogradništva v Dobrovniku, širši regiji ter tudi v sosednjih državah,« je poudaril Kardinar, še posebno ponosen na dejstvo, da so moči pri vnovični zasaditvi na Popovem bregu (Pap hegy) v Dobrovniških goricah združili Občina Dobrovnik, Društvo vinogradnikov Dobrovnik, Zavod za okolje in turizem Dobrovnik, Župnija Dobrovnik, Dvojezična osnovna šola Dobrovnik, Biotehnična šola Rakičan, Fakulteta za agronomijo Maribor, KGZ – svetovalna služba Murska Sobota, trsničarji iz Slovenije in Madžarske ter slovenski in evropski red vitezov vina. Zraven so bili seveda tudi vinogradniki in vinarji ter
otroci iz osnovnih šol iz Štrigove, Lentija in Rediča.
Zasaditev ampelografskega vrta ima pomembno izobraževalno, raziskovalno in turistično vrednost.
Občina Dobrovnik se lahko pohvali, da je imel kraj že leta 1280 v pečatu vinsko trto. Tudi danes je tako, saj so v zdajšnjem občinskem grbu trije hribi, ki ponazarjajo tri vinogradniške lege. V občini sta dve društvi vinogradnikov, Dobrovnik in Strehovci. Leta 1999 so v Dobrovniških goricah na Popovem bregu zasadili 800 trsov vinske trte različnih sort, na tak način pa je postal tamkajšnji ampelografski vrt eden večjih v Sloveniji. S tem postaja, kot pravijo, največji učni center na prostem.
Za ohranitev vinske trte
Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort vinske trte. Ta izraz je prvič uporabil F. J. Sachs leta 1661 v Leipzigu, znanstvene temelje sodobne ampelografije pa je postavil Rojas de Clemente leta 1807 pri svojem opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli zasajati, da bi lahko proučevali različne sorte in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju sort vinske trte. Na takšnem vrtu so vidne tudi zakonitosti biološkega, ekološkega in geografskega značaja trt, dednosti ter merila za sistemizacijo ter klasifikacijo sort. Zanamcem želijo na tak način ohraniti vinske trte, ki so kdaj rasle v naših goricah.

Pomagali so slovenski vinogradniki, vitezi, dijaki in učenci iz treh držav. FOTO: Občina Dobrovnik